Veliki sovražnik SDS in krivec za njene nenehne poraze na volitvah so slovenski mediji, je na sobotnem tradicionalnem festivalu strankinih seniork in seniorjev vnovič poudaril prvak slovenskih demokratov Janez Janša. Ob tem pa tudi razkril rešitev, ki lahko SDS spet pripelje na oblast – prevzem medijev v svoje roke oziroma ustanovitev medijskega centra.
Delniška družba, ki bo formalni okvir nove medijske hiše, po Janševih navedbah že nastaja. V njej bo novičarska televizija, radijska postaja in močan spletni portal, ki naj bi pritegnil predvsem mlajšo populacijo. Od začetka septembra do sredine oktobra bo ta medijska hiša zbirala denar za prvi dve leti svojega delovanja, v tem času pa naj bi strateškega partnerja poiskali v kakšni močni evropski medijski hiši. »Vsi, ki s tem medijskim prostorom nismo zadovoljni in se zavedamo, kakšen ključni problem je to, bomo imeli možnost, da bomo eno delnico kupili za 100 evrov, tudi dve, tri... delnice,« je k sodelovanju pri ustanovitvi svoje medijske hiše pozval prvak SDS.
Božidar Novak projekta ne pozna
Po naših informacijah Janša v medijski projekt zadnjega pol leta usmerja vse svoje moči. Njegova desna roka naj bi bil, predvsem operativno, nekdanji poslanec in minister za infrastrukturo Zvonko Černač. V SDS so sicer o projektu še skrivnostni, naši sogovorniki pa ne skrivajo, da bi bila lahko vanj vključena Voduškova Top TV. Ta namreč redno spremlja proteste Odbora 2014 pred sodiščem in druge dogodke, za katerimi stojijo Janševi privrženci. Tako je prvak SDS v soboto prav Top TV izpostavil kot edino verodostojno televizijo pri nas. Vladimir Vodušek nam je potrdil, da je pri pogovorih o medijskem projektu SDS sodeloval. Ob tem pa dodal, da delniška družba šele nastaja in da bodo obrisi projekta bolj konkretni jeseni.
Da v pogovorih ne sodeluje in da projekta ne pozna, zagotavlja direktor Skladovnice kreativne industrije Božidar Novak, ki se ga je omenjalo v zgodbi o predvolilnih brezplačnikih leta 2008. Poleg tega je agencija Spem, ki je v lasti Skladovnice, v času prve Janševe vlade sodelovala tudi pri rezanju oglaševalske pogače državnih podjetij. Da o Janševem medijskem projektu ne ve ničesar, nam je včeraj zagotovil tudi nekdanji novinar in direktor direktorata za medije iz vrst SDS Miro Petek. Ni pa izključil možnosti, da bo morda pri tem projektu kdaj sodeloval.
»Čeprav bi morali biti mediji nujno in vedno neodvisni od politike, projekt SDS obljublja prav nasprotno – stalno odvisnost od nje. Osebno sicer menim, da je Janšev vpliv relativno velik že drugod, s številnimi novinarskimi enklavami,« poudarja analitik slovenskega medijskega prostora Boris Vezjak. Nobena skrivnost namreč ni, da Janša obvladuje tednik Demokracija, solastnica katerega je SDS, in portal Politikis, ki je v lasti strokovnega sodelavca poslanske skupine slovenskih demokratov Dejana Kaloha. Prav tako mu je blizu tednik Reporter. V preteklosti – zlasti v času prvega vodenja vlade – je svoje ljudi nastavljal na pomembna mesta v številnih medijih (STA, Delo, Primorske novice, RTV Slovenija), pod njegovim vplivom sta bila predvolilna brezplačnika Slovenski tednik in Ekspres. Vezjak sicer poudarja, da Janševega vpliva na medije ni mogoče matematično meriti s preštevanjem medijev ali novinarjev, ki so mu naklonjeni, »ampak se odraža tudi v vedno bolj dominantnem in taki politiki lastnem trendu diskreditacijskega, sovražnega in tabloidnega žargona, ki se je žal prebil v ospredje povsod«.
Zamisel prvaka SDS ima (vsaj) eno pomembno težavo
Glede na medijsko zakonodajo, ki določa, da lahko »posamezen izdajatelj izvaja samo radijsko ali pa samo televizijsko dejavnost«, se postavlja vprašanje, kako bo Janša izpeljal predvideni projekt medijskega centra. Zamisel prvaka SDS ima eno pomembno težavo – je nezakonita, poudarja medijski strokovnjak dr. Marko Milosavljević. »Preseneča torej, da se kot nov medijski projekt, ki naj bi prispeval k večji kakovosti slovenskega medijskega in političnega prostora, napoveduje projekt, ki je že v osnovi nezakonit. Tudi če ne bi šlo za istega lastnika radia in televizije, bi se ugotavljalo povezavo med njima,« pojasnjuje Milosavljević. Po njegovih besedah bi se težava pojavila tudi v primeru, če bi se SDS odločila za ustanovitev zgolj radijske postaje ali zgolj televizijske hiše. »Poleg zasedenosti frekvenčnega prostora so pri podelitvi frekvenc zanje težavni tudi kriteriji: drugi najpomembnejši kriterij za prejetje analognih radijskih ali televizijskih frekvenc je namreč politična nevtralnost,« še dodaja predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Nekateri naši sogovorniki opozarjajo tudi na visoke stroške projekta. Zgolj za izpeljavo zamisli, da bi s svojo radijsko postajo zajel »celotno ozemlje Slovenije«, kar je napovedal Janša, bi po njihovih izračunih potreboval okoli tri milijone evrov. Ker frekvenc z nacionalno pokritostjo ni na voljo, bi moral namreč pokupiti radijske postaje po različnih koncih Slovenije.
In kakšen je lahko za Janšo politični izplen načrtovanega medijskega projekta? »Od novega projekta si Janša neskrito obeta politični uspeh, kot je celo naravnost priznal. Vendar je to račun brez krčmarja: eksplicitno politično obarvani mediji lahko služijo zgolj konsolidaciji njegovih privržencev in nič več,« je prepričan Vezjak.
Tudi dekan novogoriške fakultete za uporabne družbene študije dr. Matej Makarovič, ki je sicer prepričan, da Janša medijev ne obvladuje, meni, da SDS z načrtovanim projektom ne bo mogla učinkoviteje nagovoriti volilcev pred volitvami: »Zato je vsekakor nenavadno, da je Janša tako odkrito vzpostavil identifikacijo med stranko in predvideno medijsko hišo. Glede na to, da so politična nagnjenja dominantnih slovenskih medijev precej očitna, hkrati pa njihovi ključni akterji tega nikoli ne priznajo, je treba Janši vsekakor priznati izrazito transparentnost, ki pa mu politično gotovo ne bo koristila.«
