Da se bo to res zgodilo, ni dvoma. Razlogi za tako predsednikovo oceno (pomanjkanje obrambnega denarja in posledično slaba opremljenost ter kadrovska podhranjenost) bodo ostali enaki. Ministrstvo za obrambo sicer načrtuje kar nekaj novih nakupov orožja in opreme. V javnosti so bolj znani brezpilotna letala in novi osebni avtomobili, a kaj ko je pri vsakem razpisu za nakupe zraven še pojasnilo, da bo do dejanskega nakupa prišlo le, če... Po »če« po navadi sledi »bo denar«. Tega pa ni.
Pa tudi če bi bil. Patrie niso bile ne prvi ne edini razlog, da javnost ob vsakokratni napovedi obrambnih nakupov zastriže z ušesi. Drage in nepotrebne obnove prastarih tankov JLA in nakup falcona bi šli v to »kvoto« velikih investicij. Se spomnite, kako je minister Jakič opravičeval niti ne tako zelo drag nakup novih čelad s tem, da si naši vojaki zaslužijo najboljše? Pa se je izkazalo, da vojake (in javnost) zaradi čelad boli glava. Če se jim slučajno ne strgajo nove uniforme... Morda je pa zato ministrica Andreja Katič napovedala »javno diplomacijo«. Se pravi, da javnost z diplomatskimi veščinami prepriča, da njen denar ne bo vržen proč, če bomo kupili nekaj cliev in dva ali tri majhne tanke? Če bo javno mnenje stopilo na stran opremljanja vojske, se bo pa potem hitro našel tudi denar? Ne vem, ne hodimo na seje vlade, ampak če se tako sestavlja proračun, smo pa res – dopolnite sami, kje.
Vrhovnemu poveljniku oboroženih sil pa tudi ministrici in načelniku generalštaba gre šteti v čast, da niso pozabili, da so jedro vojske vojaki. Pešadija se je včasih temu reklo. V vojnih časih pa kanonenfuter. Ki v mirnodobnem pomagajo prebivalstvu ob naravnih nesrečah, in če je res nuja, teptajo sneg na letalnici v Planici ali pa ga s samokolnicami vozijo na pohorsko strmino. Ampak, tako sumimo, to je bil že del »javne diplomacije«.
Ker so številke vse kaj drugega kot diplomatske. Na ministrstvo za obrambo je leta 2009 prispelo 1523 vlog za zaposlitev v Slovenski vojski. Lani je bilo vlog 450. Leta 2010 so zaposlili 310 novih vojakinj in vojakov, lani 129. Zadnji dve leti jih je več odšlo kot na novo prišlo. Kadrovski načrt za letos pa predvideva zaposlitev 308 vojakinj in vojakov. Povprečna neto plača navadnega vojaka je 740 evrov. Naddesetnik se približa tisočaku. Začetne plače so seveda nižje. Je pa res, da navaden vojak na misiji na Kosovu skupaj z dodatki prejme tri tisoč evrov mesečne plače. Te podatke naj bi služba za promocijo vojaškega poklica šele razkrila, da bi lažje privabljala nove kadre.
V promocijo poklica pa menda sodi tudi tabor preživetja v naravi za 13 dijakov kranjske gimnazije, o čemer smo v Dnevniku poročali v soboto. Če pustimo ob strani pomisleke o militarizaciji 17-letnikov, ki se oblečeni v uniforme plazijo po notranjskih gozdovih, se moramo resno vprašati, ali je tudi to del »javne diplomacije«, ki jo je omenjala ministrica Katičeva. Ali pa gre, kot bi rekli v starih časih, za predvojaško vzgojo.
