Osrednja tema četrtega srečanja poslovnih voditeljev Summit100, ki se danes začenja v Portorožu, so ovire in priložnosti za gospodarsko sodelovanje v regiji. »Pogovori bodo osredotočeni na potencialne skupne projekte na šestih najbolj propulzivnih gospodarskih področjih: energetiki, turizmu, transportu in infrastrukturi, digitalni ekonomiji, hrani in pijači ter na znanju temelječi ekonomiji,« poudarja Jelena Radulović, programska direktorica konference Summit100, ki so ga prvič organizirali leta 2011 Srbiji.

»Ideja je bila, da posel prevzame svojo naravno vlogo – da spodbuja sodelovanje v regiji. Ne gre za postavljanje nekega novega skupnega trga ali celo države, pač pa za povsem pragmatične cilje, saj imamo marsikaj skupnega. Gre za potencial, ki lahko vsa gospodarstva razvojno potegne naprej. Sprva smo k sodelovanju nagovarjali predvsem vplivne gospodarstvenike, ki so prevzeli vlogo povezovalca in hkrati odgovornost za oblikovanje boljše prihodnosti. Morebiti to zveni utopično, pa vendar je bila to dejansko naša začetna ideja, ki nas je leta 2010 spodbudila, da smo zasnovali Summit100.«

Od besed k dejanjem

Summit100 je plod sodelovanja Združenja Manager, Srbskega združenja menedžerjev in Hrvaške zveze delodajalcev ter Sklada Atlas iz Črne gore, Radulovićeva pa napoveduje, da bo po treh letih konferenca prinesla konkretne rezultate. Ideje, na katerih področjih so potenciali sodelovanja največji, so se porodile že v Bečićih leta 2013 in so jih nadgrajevali v Cavtatu. So pa v tem času prišli do spoznanja, da morajo pravzaprav nagovarjati k povezovanju še posebej ministre, ne samo predsednike držav, ki nimajo operativne moči. »Podjetniki so namreč brez politične podpore nemočni, zato bomo ideje, ki postajajo vedno bolj jasne, predstavili ministrom vlad držav te regije in jih hkrati tudi zavezali.«

Na ministrskem panelu, ki letos zaokroža konferenco, jim bodo predstavili po eno idejo na vsakem od šestih področij, ki jo je v 12 mesecih najlažje uresničiti. Od ministrov bodo skušali dobiti zavezo, da vsaj eno od teh idej v letu dni tudi dejansko uresničijo. Tako bo vsak od izbranih projektov, ki naj bi v enem letu zaživel, imel tudi ministra koordinatorja, ki bo torej prevzel vodenje in spremljanje izvajanja.

»V sodelovanje ministrov iskreno verjamem. In če pustimo ob strani politične igrice, je konec koncev to njihova naloga, kajne. Seveda je vsak najprej v službi svoje države, vendar je naša prihodnost v povezovanju. Države v tem delu Evrope imamo izjemno veliko skupnega in škoda je, da tega ne izkoristimo, da ustvarimo pogoje za to, da bolje živimo in da ustvarjamo boljšo prihodnost za zanamce.«

Pomemben del ene ključnih konferenc v jugovzhodni Evropi, ki bo za dva dni združila 180 menedžerjev in politikov pretežno iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, BiH, Črne gore, Makedonije, Kosova in Albanije, bo tudi pogovor s prometno komisarko Violeto Bulc o tem, kako lahko regija za svojo večjo konkurenčnost izkoristi pametne in inovativne prometne povezave.

»Do otipljivih rezultatov šele prihajamo, a ob podpori partnerjev iz evropske komisije in nordijskega ministrskega sveta (Norden) lahko hitro začnemo ustvarjati konkretne projekte,« je prepričana Jelena Radulović. Spoznali bodo namreč model uspešnega regionalnega sodelovanja, ki jim ga bo predstavil generalni sekretar sveta Dagfinn Højbrăten.

»To je meni najdragocenejši del konference. Norden smo spoznali že na lanski konferenci in priznam, mnogi sploh niso vedeli, da obstaja. Februarja smo se dogovorili za sodelovanje in poglobljeno predstavitev modelov regijskega sodelovanja, ki pri njih odlično delujejo. Verjamem, da bo Højbrăten navdihnil naše politične voditelje, da bodo katerega od modelov sodelovanja vzeli za svojega. Ne želimo ustvariti neke nove Jugoslavije, verjamem pa, da mora obstajati tudi politična zaveza k sodelovanju, ki bo prispevalo k hitrejšemu gospodarskemu okrevanju in dolgoročnemu razvoju.

»Pogovarjali pa se bomo seveda tudi o tem, kako lahko regija izkoristi 300 milijard vreden razvojni načrt, ki ga bo predstavil predsednik Evropske investicijske banke Werner Hoyer. Predvsem glede prometne infrastrukture je regija podhranjena. Nekaj premikov v Srbiji je sicer čutiti, a to je še premalo, zato je prav, da preverimo, ali lahko skupaj z evropskim denarjem izpeljemo projekte, za katere posamezne države nimamo dovolj denarja.«

Primer, kako lahko dobi neka pobuda zagon za hitrejšo uresničitev, je Feniks, konzorcij gradbenih podjetij, v katerem je 45 gradbenih podjetij in ki ustvari okoli pet milijard dolarjev na leto. H konkretnim projektom ves čas spodbuja tudi upravni odbor, ki ga vodi dr. Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie.

Povezani s hitrim vlakom

»Vrh mora razpravljati o prihodnosti, v kateri je projekt za razvoj hitre železnice na platformi za pametna mesta JV Evrope.« Pomembna tema konference so namreč tudi pametna mesta in v eni od diskusij bodo sodelovali tudi nekateri župani prestolnic držav regije, med drugim tudi ljubljanski župan Zoran Janković. »Imeti moramo možnost, da sedemo na hitri vlak v Ljubljani in v pol ure prispemo do Zagreba; smo uro in pol zatem v Beogradu ter čez naslednjo uro in pol v Skopju. Regija bo takrat dejansko veliko bolje in močneje povezana.«

Tako kot Seljak tudi Jelena Radulović vidi v povezovanju možnost, da ta del Evrope dokaže, da je sposoben s skupnim sodelovanjem in aktivacijo potencialov postati iz regije, ki jo večina vidi kot problem, regija, ki ponuja rešitve in s tem omogoča hitrejši izhod iz krize. »To je priložnost za naše rebrendiranje – da dokažemo, da ne iščemo težav, da nismo zaviralci razvoja, pač pa iščemo priložnosti, torej da znamo ponuditi rešitve. Zagotovo je tukaj veliko kreativnosti in inovativnosti, ki ju moramo samo spodbuditi, da vzletita.«

Velika pričakovanja od tokratne konference Summit100 ima tudi predsednik Združenja Manager Aleksander Zalaznik, ki je prepričan, da je gospodarsko sodelovanje pomembno za stabilnost v regiji. Organizatorji vrha ocenjujejo, da se njihovi cilji – odpiranje trgov v regiji ter skupen nastop na tretjih trgih – v veliki meri prekrivajo oziroma dopolnjujejo s cilji procesa Brdo, pobude, ki jo je Borut Pahor sprožil leta 2010, zato so prepričani, da bodo predsedniki s svojo navzočnostjo na vrhu dali tudi politično podporo projektom, o katerih bodo govorili poslovneži.

Summit100 so prvič organizirali leta 2011 v Srbiji, drugo leto v Črni gori, in tretje na Hrvaškem, pokrovitelji vsakega dogodka so bili predsedniki države gostiteljice. Pokrovitelj letošnjega dogodka je slovenski predsednik Boris Pahor, ki bo gostil predsednike iz Hrvaške, Bosne, Črne gore, Kosova in Makedonije. Novost srečanja Summit100 je tako imenovani PreSummit100, na katerem bo uvodničar dr. Peter Kraljič, pa tudi srečanje menedžerk, ki se bodo sestale s hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarovič.

Ambicija je, da srečanja menedžerjev in politikov JV Evrope do leta 2020 prerastejo v Summit1000. »V nekaj letih želimo naše povezave splesti v mrežo tisoč menedžerjev, ki bodo prevzeli odgovornost za vzpostavitev boljših pogojev poslovanja in za razvoj v regiji.«