Čeprav so statistični podatki za leto 2014 zasavskemu gospodarstvu bolj naklonjeni in so zasavska podjetja po petih letih prekinila z negativnim poslovnim izidom, ne gre spregledati dejstva, da v letno poročilo zasavskih družb, ki ga je pripravil Ajpes, ni vključenih 17 novih lanskih stečajnikov in 13 družb v likvidaciji, ki so znatno prispevali k slabim rezultatom regije v minulih letih, med njimi tudi Termoelektrarna Trbovlje.
Prav tako je opozorilni znak vnovično zmanjšanje števila zaposlenih. 679 zasavskih podjetij je lani zaposlovalo le še 5591 ljudi, 36 manj kot leta 2013, stečaji in likvidacije pa so odnesli še dodatnih 225 delovnih mest. Njihovo število se sicer zmanjšuje vsa leta, za več kot 800 samo v zadnjih dveh letih. »V tako majhni regiji so to velike številke in čeprav je spodbudno, da se trend poslovanja podjetij izboljšuje, na regijo pomembno vplivajo tudi vsa izgubljena delovna mesta,« opozarja Irena Murnc, vodja Ajpesove izpostave v Trbovljah.
Rešujejo jih steklarna,livarna, kartonaža…
Najzaslužnejša za občutno izboljšanje poslovanja zasavskega gospodarstva so podjetja v predelovalni industriji. Med njimi denimo veliki podjetji Steklarna Hrastnik, ki je lani poslovala z rekordno rastjo, in Eti Izlake, s hitro rastjo pa k dobrim rezultatom Zasavja prispevajo tudi manjše družbe, kot sta livarna Telkom in proizvajalec embalaže Dukart. Podjetja iz predelovalne panoge so tako ustvarila kar 39 odstotkov več kot leto prej in k skupnemu neto čistemu dobičku regije prispevala več kot polovico oziroma 8,9 milijona evrov. Izid regije se je sicer lani glede na 2013 potrojil, a še vedno za petino zaostajal za letom 2007, ko je zasavsko gospodarstvo najbolj cvetelo.
Poleg podjetij v predelovalni dejavnosti so sicer razcvet doživele še družbe s področja informacijskih in komunikacijskih dejavnosti. Ustvarile so 4,8 milijona evrov neto čistega dobička, ki je bil v primerjavi z letom 2013 večji kar za polovico. Sledijo jim družbe s področja strokovnih, znanstvenih in tehniških dejavnosti z 1,6 milijona evrov neto čistega dobička, kar je enkrat več kot v letu poprej. Tu najbolj izstopa zasavska gospodarska zvezda Dewesoft, zlata gazela 2012. Lani so namreč znova dosegli visoko rast prihodkov in ustvarili 11,7 milijona evrov prihodkov ter dobre 4 milijone evrov čistega dobička.
Precej slabše se je lani pisalo gradbincem in gostincem, ki so še leto prej poslovali pozitivno, in sicer so podjetja v gradbeništvu ustvarila 660.000 evrov, v gostinstvu pa 48.000 evrov neto čiste izgube.
Še vedno na repu lestvice razvoja regij
Za zasavska podjetja je prav tako spodbudno, da so za šest odstotkov povečala prihodke od prodaje na tujih trgih, čeprav se po besedah Murnčeve število izvoznikov ni povečalo, temveč so se na tujih trgih okrepila obstoječa izvozna podjetja. Več kot na domačem trgu je v tujini zaslužilo 66 podjetij, med katerimi prednjačijo ravno prej omenjena.
Povečali sta se tudi dodana vrednost podjetij in dodana vrednost na zaposlenega, prva za osem, druga pa za devet odstotkov. A so v tem primeru številke ambicioznejše od realnega stanja. Tolikšno povišanje dodane vrednosti gre namreč pripisati manjšemu številu zaposlenih, poleg tega pa je dodana vrednost na zaposlenega, ki v zasavskih družbah znaša 35.404 evre, še vedno za slabih 5000 evrov nižja od slovenskega povprečja.
Da je kljub izboljšanju zasavsko gospodarstvo še vedno ohromljeno, kažejo tudi primerjave drugih pomembnih kazalnikov z ostalimi regijami. Po neto čistem dobičku in neto dodani vrednosti na zaposlenega se Zasavje sicer uvršča na deveto mesto, medtem ko zasavska podjetja še vedno ustvarijo najmanj neto dodane vrednosti in prihodkov na zaposlenega med vsemi dvanajstimi regijami.
