»Hrastničani smo narejeni tako, da se pritožujemo, da se nič ne dogaja. Če pa se kaj dogaja, se pritožujemo, da je za obisk treba plačati. Če je kaj brezplačno, pa ljudje rečejo, da potem pa že ne more biti nič kaj prida, če je zastonj,« se je že v petek popoldan na odprtju razstave fotografij prostornih intervencij Mateja Andraža Vogrinčiča, ki je v nekdaj ali pa še vedno knapovskem mestu pripravil prav tako borno obiskano prostorsko postavitev na vhodu jame Ojstro, jezila starejša občanka.
Nič ljudi na delavnici
Težko je ugibati, ali je sodobna umetnost tista, ki ne pritegne pozornosti Hrastnika, saj se denimo nihče ni udeležil niti petkove delavnice plesa v zraku na tkanini in obročih, na kateri bi se udeleženci lahko spoznali s prvinami cirkuških akrobacij. Nekoliko razočarani, ker je vse skupaj padlo v vodo, smo se odločili odprtje Vogrinčičeve postavitve počakati v bližnjem bifeju. Kaj hitro smo ugotovili, da goste festivalsko dogajanje povečini pušča ravnodušne. Eden drugega so sicer res spraševali, »kaj pa se danes dogaja tule zraven«, vendar kakšne silne želje po ogledu prireditev ni bilo zaznati. »Bolje bi bilo, če bi se včerajšnji program odvijal danes,« je bil edini konstruktiven komentar, ki smo ga slišali glede Rdečih revirjev.
Res je, da je bilo četrtkovo odprtje festivala na ploščadi pred kulturno-rekreacijskim centrom zasnovano bolj ljubiteljsko, saj je v družbi mažoretk nastopila Steklarska godba Hrastnik, so pa zato za veliko večji šok poskrbeli v mladinskem centru. Tam so se namreč v poznih večernih urah na oknih pojavila vroča dekleta in vabila na obisk v Rdečo četrt. Premamile so kakšnih 40 radovednežev, ki pa v notranjosti niso dočakali prav nič erotičnega. Ravno nasprotno, pred njimi se je vrtel video o grozotah trgovine z ljudmi, zato so bolj šokirani kot razočarani kljub okrogli mizi v nadaljevanju počasi, odprtih ust in nekoliko sramežljivo kapljali nazaj na ulico. Izpostavljena problematika je bila očitno prezahtevna.
Igrajo se s kulturo revirjev
Ko smo umetniškega vodjo festivala Branka Potočana vprašali, kako se Rdeči revirji zlijejo (ali pa tudi ne) v zasavsko okolje, je odvrnil, da se mu zdi program zelo primeren. »Kultura je bila tukaj doma od nekdaj, sicer ljubiteljska, a je bila zelo pestra in raznovrstna. Tako se tudi zdaj igramo z njo, a jo vedno poskušamo nekako nadgraditi, da ne gre samo za predstavitev rudarske godbe ali jamskih zadev. Sodobna umetnost je šla svojo pot in ima drugačne načine prikazovanja, ki nas nagovarjajo mimogrede. Tako si lahko na vsakdanji poti mimo dolgočasnih stvari ogledamo še kaj zanimivega,« je vztrajanje pri organizaciji Rdečih revirjev utemeljil Potočan.
Pa vendarle se nismo dali in vrtali naprej. Je Hrastnik pripravljen na sodobno umetnost? Tu se je Potočan nekoliko vdal in priznal, da je ta debata zagotovo kočljiva. »Ljudje vedno govorijo, da se nič ne dogaja, da je prireditev malo, po drugi strani pa se jih ne udeležujejo, čeprav so stvari blizu, so brezplačne, zanimive in ustrezajo veliko okusom,« je dejal. Pri tem je prepričan, da bi vsak posameznik moral imeti v sebi 'firbec', da bi si šel nekaj ogledat od blizu. Še največ takšnih se je na plan prikazalo na sobotni večer, množico, ki je zadovoljila pričakovanja organizatorjev, pa so privabili člani uličnega gledališča Priden možic z ognjeno predstavo Sodrga.
Še z zastonj čevapčiči ni šlo
Nedelja je bila celo kljub brezplačnim čevapčičem v času kosila znova bolj mirna in tiha. Hrastniško ravnodušnost bodo zdaj skušali preseči še v Zagorju in Trbovljah, kamor se festival seli v prihodnjih dneh. V Zagorju se bodo prve prireditve začele že v sredo, v Trbovljah pa se bodo Revirjem priključili v petek in soboto. Potočan je obljubil, da bo program v obeh krajih pester, izpostavil pa je četrtkovo Bremzo, solo performans Roka Kravanje o rolerjih in rolkanju, ki se bo odvijal v Delavskem domu Zagorje.
