Pogosto vprašanje, ki si ga zastavljajo številni slovenski državljani, ki se odpravljajo na dopust v sosednjo Hrvaško, je, kje kupiti kune: v Sloveniji ali na Hrvaškem?
Pred dvigom na bankomatu preverite stroške
V zadnjih letih se razlike pri nakupu kun v slovenskih in hrvaških bankah znižujejo. Medtem ko v Raiffeisen Bank turistom svetujejo, naj kupijo kune že v Sloveniji, so v Novi KBM (NKBM) pojasnili, da je nakup hrvaških kun odvisen od tečajev, ki jih bodo v trenutku nakupa ponujale banke v Sloveniji ali na Hrvaškem. Vsekakor je ob odhodu na Hrvaško smiselno imeti pri sebi vsaj nekaj kun, saj se lahko tako izognemo gostinskim tečajem in zaokroževanju v primeru plačila pijače in jedače na poti do izbranega kraja.
Če se bodo turisti odločili za dvig hrvaških kun na bankomatih, je po opozorilih NKBM priporočljivo preveriti, kakšni so stroški dviga gotovine, ki jih zaračunavajo posamezne banke, in njihovi menjalni tečaji. Po pojasnilih Raiffeisen Bank znaša strošek dviga gotovine s kartico maestro na hrvaških bankomatih 2,5 evra.
Ciklično gibanje tečaja kune sovpada z zvišanjem povpraševanja po hrvaških kunah v visoki sezoni in povečanim obsegom prodaje ob koncu sezone. Na medbančnem trgu se trenutno tečaj giblje okoli 7,57 kune za evro, so pojasnili v NKBM. Tako visoko vrednost je imela hrvaška valuta nazadnje avgusta 2013. Najvišja vrednost kune v zadnjem desetletju je bila novembra 2006, in sicer 7,1 kune za evro, medtem ko je bila najnižja vrednost dosežena februarja letos pri tečaju 7,73 kune za evro. Od sredine lanskega leta do februarja letos se je tečaj evro/kuna zvišal z vrednosti 7,5687 na 7,73 kune za evrov, so povedali v NKBM. Dvigu je sledil padec tečaja.
Intervencije hrvaške centralne banke na trgu so odvisne od tečajne politike banke in volatilnosti tečaja evro/kuna, so pojasnili v NKBM. Devizne intervencije, s katerimi želi hrvaška centralna banka zagotoviti stabilnost cen, predstavljajo le majhen delež vseh kupo-prodajnih transakcij.
Tečaj kune vpliva tudi na izvoznike
Tečaj kune vpliva tudi na poslovanje slovenskih izvoznikov na Hrvaškem. Zato v NKBM družbam, ki na sosednjem trgu opravljajo plačilni promet v kunah, svetujejo, da ščitijo svoja plačila in prilive z instrumenti valutnih zavarovanj. V Mercatorju so pojasnili, da uporabljajo predvsem naravno ščitenje (nabava in prodaja blaga v isti valuti, op. p.), medtem ko se s finančnimi instrumenti ne ščitijo. V družbi so večino maloprodajne dejavnosti na hrvaškem trgu lani prenesli na Konzum. Tudi v Krki se ščitijo predvsem z naravnimi metodami, pri čemer jim pomagajo proizvodne zmogljivosti na Hrvaškem. Ker je zavarovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti zaradi nelikvidnosti trga tovrstnih instrumentov ter razlike v obrestnih merah neučinkovito, se ga v novomeški družbi ne poslužujejo. Z bankami so se dogovorili za storitev, s katero se bodo v paketu zavarovali pred večino tečajnih in kreditnih tveganj na Hrvaškem, so povedali v Krki. Po drugi strani se v Gorenju pred spremembami tečaja kune ščitijo s finančnimi instrumenti. »Delež zavarovanj je odvisen od posamezne valute in njenega vpliva na skupne prihodke, običajno pa zaščitimo od 60 do 80 odstotkov načrtovanih denarnih tokov v posamezni valuti,« so pojasnili v Gorenju.
