»Kljub težkim razmeram na področju kulture, mladine, sociale in na drugih področjih smo se odločili za konstruktivno držo in trpeli mesece in mesece, preden ste na občini konec aprila blagovolili pripraviti in sprejeti proračun za tekoče leto,« je uvodoma zapisal kolegij nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi. V dopisu, ki so ga v četrtek poslali direktorju občinske uprave Bojanu Babiču, se 27 predstavnikov društev, zavodov in posameznikov pritožuje zoper občinski ignorantski odnos.
Občina namreč ni objavila razpisa za sofinanciranje projektov s področja kulture, zaradi česar nevladni in samozaposleni delavci v kulturi svoje delo opravljajo brez plačila oziroma za mesečne honorarje, nižje od minimalne plače. Enaka zgodba se ponavlja na področju mladinskih programov in projektov, saj tudi v zvezi z njimi občina še ni objavila razpisa. To naj bi se zgodilo šele jeseni. »Nadaljuje se praksa, da nevladne organizacije vsako leto kreditirajo občino za osem do dvanajst mesecev,« so zgroženi nevladniki.
Vodstvo občine, ki se javno zavzema za gospodarstvo in rast zaposlenosti, očitno počne vse, da bi brezposelnost ohranilo in jo še stopnjevalo, so še kritični v kolegiju nevladnih organizacij, ki od direktorja Babiča pričakuje jasne odgovore in predvsem prevzem odgovornosti za nastale razmere. »Če bomo ponovno naleteli na ignoranco,« so še zapisali protestirajoči, »bomo začeli proces spraševanja, ali vas mesto sploh potrebuje.«
Razpis objavili včeraj
Protest je več kot očitno učinkoval. Včeraj, komaj dan po objavi pisma, je namreč občina na svoji spletni strani objavila terjana pričakovana projektna razpisa. Na razpisu za mladinske projekte bo na voljo dobrih 140.000 evrov, na kulturnem pa 202.000 evrov. Pogodbe z izbranimi kandidati naj bi podpisali avgusta.
Nevladniki pričakujejo, da bo Babič nemudoma podpisal pogodbe za sofinanciranje javnih del. »Uradniki nam sporočajo, da občina ne bo krila 15-odstotnega deleža za plače javnih delavcev in tega tudi ne bo povrnila za pretekle mesece, kar pomeni, da breme zaposlovanja brezposelnih v Mariboru občina v celoti prelaga na nevladne organizacije,« so zapisali protestniki. Iz kabineta župana Andreja Fištravaca so sporočili, da še preučujejo možnosti financiranja stroškov javnih del.
Neizpolnjeno je še prizadevanje, da bi v Mariboru zaživel mestni kino. Kakovostno »art« filmsko produkcijo je do konca lanskega leta predvajal kino Udarnik, zdaj pa ne več, ker Slovenska kinoteka ne more več posojati filmov na 35-milimetrskem traku. Digitalizacija filmov za Udarnik bi stala od 75.000 do 120.000 evrov. Za to bi lahko pridobili državno sofinanciranje, vendar na občini niso bili pripravljeni vložiti denarja v zasebni zavod in nerazrešeno lastniško strukturo poslopja kina Udarnik.
