V nadzornem svetu SID banke se obetajo kadrovske spremembe. V Banki Slovenije so namreč začeli postopek presoje, ali lahko dosedanji predsednik nadzornega sveta SID banke Anton Rop, ki je bil v začetku leta pravnomočno obsojen zaradi izdaje tajnih podatkov, še naprej opravlja to funkcijo. Hkrati država išče novega člana nadzornega sveta, ki bo v njem zamenjal pokojnega Martina Jakšeta. Po neuradnih informacijah naj bi del vlade na tem položaju želel videti nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Mitjo Gasparija.
Tako imenovana prisluškovalna afera, ki jo je leta 2007 z objavo »off the record« pogovora z Ropom o domnevnih dogovorih med Janezom Janšo in takratnim hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem o incidentih v Piranskem zalivu sprožil tedanji novinar RTV Slovenija Vladimir Vodušek, utegne nekdanjega predsednika vlade, ministra za finance v vladi LDS in poslanca SD stati edino funkcijo, ki jo zadnja leta še opravlja v Sloveniji. Ko je v začetku leta višje sodišče potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je Ropa zaradi izdaje tajnih podatkov obsodilo na plačilo 10.000 evrov kazni, je bilo pričakovati ukrepanje Banke Slovenije. Zakon o bančništvu namreč imenovanje za člana nadzornega sveta banke prepoveduje osebam, ki so bile pravnomočno obsojene zaradi nekaterih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti. Med njimi zakon eksplicitno navaja tudi izdajo tajnih podatkov. V tem primeru lahko Banka Slovenije od uprave banke zahteva, da skliče skupščino in predlaga razrešitev spornega člana nadzornega sveta.
BS: Postopek glede Ropa poteka
V Banki Slovenije so potrdili, da postopek ugotavljanja Ropove primernosti za nadaljnje opravljanje funkcije poteka. »Do zaključka ne dajemo informacij,« so sporočili. Po naših informacijah pa je regulator bančnega trga že pred časom pridobil tudi oceno SID banke o Ropovi primernosti, iz česar je mogoče domnevati, da je postopek v sklepni fazi. V banki, ki jo vodi Sibil Svilan, so nam dejali, da vse postopke izvajajo skladno z zakonom o bančništvu in preostalo veljavno zakonodajo. »Na enak način deluje tudi komisija, ki je pristojna za izdelavo ocen primernosti posameznih članov organov vodenja SID banke,« so poudarili. Na vprašanje, kakšne so bile ugotovitve komisije glede Ropa, so v SID banki odgovorili, da nam ocen zaradi varovanja osebnih podatkov ne smejo posredovati.
Na skupščini, ki bo 2. julija, bo država odločala o imenovanju še enega člana nadzornega sveta. Ta bo na položaju nadomestil pokojnega Martina Jakšeta. Po informacijah iz več virov je najresnejši kandidat za ta položaj Gaspari, vendar bi se pri njegovem imenovanju lahko zapletlo. Medtem ko naj bi imel Gaspari podporo ministrstva za finance, pa po naših informacijah ni tako na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek. »Prihodnjih kadrovskih odločitev vlade ne komentiramo,« so bili s pojasnili skopi na ministrstvu za finance. Med sedmimi člani nadzornega sveta SID banke jih po enega imenujeta obe ministrstvi, preostalih pet pa minister, pristojen za razvoj in evropske zadeve. Gre za funkcijo, ki jo je v času vlade Boruta Pahorja opravljal prav Gaspari. Danes službo za razvoj in kohezijsko politiko vodi Alenka Smerkolj iz SMC.
Prihaja z Gasparijem tudi nova strategija SID banke?
Gasparijev prihod med nadzornike SID banke bi verjetno pomenil tudi strateške spremembe, povezane z njenimi nalogami in delovanjem. Ni skrivnost, da je Gaspari že več let velik zagovornik močne SID banke, ki bi ob krčenju saniranih NLB in NKBM ter njuni postopni prodaji postala temeljni vzvod za uveljavljanje interesov države pri financiranju ključnih projektov in panog. »SID banko bi morali kapitalsko okrepiti, nato pa jo upravljati po jasnih ekonomskih merilih projektnega financiranja,« je januarja lani v intervjuju za Mladino dejal Gaspari. Okrepljena vloga SID banke je bila tudi eden od stebrov izhodne strategije, ki jo je leta 2010 pripravil takratni Gasparijev resor.
Na ministrstvu za finance so pojasnili, da o morebitni dokapitalizaciji SID banke ne razmišljajo, saj je kapitalsko ustrezna. Poudarili pa so, da je vlada v četrtek sprejela program spodbujanja internacionalizacije slovenskega gospodarstva do leta 2020, ki daje SID banki posebno vlogo pri finančnem inženiringu. SID banka je lani obseg kreditov nebančnim strankam povečala za šest odstotkov, na 637 milijonov evrov, njihov delež v celotnem kreditnem portfelju pa je znašal že skoraj tretjino.
