Por, ki ga kupimo pri zelenjavarju ali v trgovini, je običajno mehkejši. Takšnega lahko uživamo tudi svežega in ga uporabimo namesto čebule ali česna. Denimo narezanega v solato ali pa ga grizljamo kar tako, ob specialitetah z žara, kjer sicer najpogosteje kraljuje (v tem času mlada) čebula. Ena od prednosti je, da por, podobno kot drobnjak, ne povzroča trdovratnega zadaha, ki je pri čebuli in česnu tako rekoč neizogiben, poleg tega se ob sekljanju njegovih stebel ne zasolzi niti najobčutljivejše oko. Morda ga je tudi zato (zaradi odsotnosti zadaha), kot poročajo zgodovinski viri, nadvse oboževal zloglasni rimski cesar Neron. Menda ga je jedel večkrat na dan, da bi dobil lepši in močnejši glas. In Rimljani so ga navdušeno posnemali, zgodovinski viri trdijo tudi, da so v takratnem obdobju po cesarjevem dekretu gojili neizmerne količine te aromatične vrtnine. Morda tudi zato, ker por izboljšuje prebavo in krepi organizem, cesar pa je potreboval krepke vojščake… Kdo bi vedel. A kot velja za vsako dobroto, tudi pretiravanje z ogromnimi količinami pora menda škodi. Tako vsaj govori legenda, da je cesar Tiberij na zagovor poklical nekega svojega namestnika, ker je slabo upravljal provinco, in ga ubil z večjo količino zgoščenega porovega soka. Ampak brez skrbi, za zdravstvene nevšečnosti bi človek moral pojesti več pora, kot ga ima pri sebi za dnevno zalogo povprečni zelenjavar. Odlično porovo jed lahko pripravimo po naslednjem receptu z le na prvi pogled nenavadno kombinacijo sestavin.
Porova pita z rižem
Potrebujemo 250 g listov vlečenega testa oziroma koric, 450 g pora, polovico ekološko pridelane (zaradi lupine) limone, 150 g okroglozrnatega riža, 6 jajc, 100 g parmezana, 1,5 dl olivnega olja, morsko sol, sveže zmlet črni poper, šopek bazilike. Za premaz še 0,5 dl mineralne vode in 0,5 dl olivnega olja.
Por temeljito očistimo in drobno sesekljamo. Limonovo lupino drobno naribamo, sok pa ožamemo. Parmezan drobno naribamo. Baziliko skupaj s ščepom soli drobno sesekljamo. V skledi razmešamo sesekljan por, jajca, surov riž, olje, nariban sir, limonov sok in naribano lupino, sol, poper in sesekljano baziliko ter pustimo stati štiri ure. Nato pečico segrejemo na 180 °C. Nižji okrogel pekač s premerom 24 centimetrov namažemo z oljem in vanj zlagamo liste vlečenega testa (dva prihranimo) tako, da visijo čez rob pekača; vsako plast premažemo z delom mineralne vode in olja. Na testo nadevamo porovo mešanico, ki jo prekrijemo s testom, ki visi čez robove pekača. Prekrivamo po vrsti, tako kot smo nalagali testo, vsak pregib pa premažemo z malo mineralne vode in olja. Na vrh damo nekoliko pomečkana prihranjena lista testa, ki ju poškropimo s preostalo mineralno vodo in oljem. Pekač za slabo uro postavimo v segreto pečico. Postrežemo z jogurtom ali spomladansko solato. Tako pripravljena pita tekne tudi hladna.
