»Mislim, da sem bila najstarejša udeleženka. Stara sem 35 let, sem učiteljica angleščine, brez službe sem ostala zaradi zmanjšanja števila oddelkov na gimnaziji. Naveličala sem se večnih pogodb za določen čas. Med enoletno brezposelnostjo sem ves čas delala prek avtorskih pogodb za različne naročnike, na primer prevajanje, tečaje, organizacijo dogodkov, vendar me je ves čas motilo tistih 45 odstotkov zaslužka, ki sem ga dala državi. Vedela sem, da bi rada postala podjetnica, a nisem zbrala poguma.«

Tako je pripovedovala Ana Kraševec, ena od 30 udeležencev podjetniških delavnic BTC Campus, ki so plod sodelovanja Zavoda RS za zaposlovanje, BTC in centra za odličnost Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Delavnice so potekale poltretji mesec. Na njih so mentorji mlade brezposelne, ki se zanimajo za samostojno podjetniško pot in imajo ideje zanjo, skozi reševanje konkretnih nalog in izzivov opremili z osnovnim podjetniškim znanjem, kot je načrtovanje, marketing, računovodstvo in tudi komuniciranje.

Prepoznali svojo dejansko vrednost

BTC Campus je udeležence – delavnice je uspešno končalo 25 mladih ljudi – neverjetno spodbudil, meni Ana Kraševec, ki je v tem času že odprla svoje podjetje. »Povsem smo spremenili razmišljanje o sebi, lastni vrednosti, odgovornosti za kariero in svoje življenje. Mentorji so znali iz nas izvabiti tisto najboljše in nam pokazati ogledalo, da smo lahko jasno videli svojo vrednost. To je bila najboljša odskočna deska,« je izpostavila prevajalka in voditeljica jezikovnih tečajev, ki želi svojo dejavnost razširiti tudi na področje turizma. »Prvi korak v to smer je julijski angleški tabor na Veliki planini, ki bo vključeval tudi planinske dejavnosti,« je navdušena pripovedovala Kraševčeva.

Da so mentorji Rok Stritar, Marjan Kramar in Blaž Zupan udeležencem pomagali odkriti skrite potenciale, je potrdil tudi biolog Bojan Martinšek, ki je tik pred koncem doktorske raziskovalne naloge na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, v kateri je združil svoje tri akademske ljubezni: prehrano, šport in medicino.

»Na BTC Campus sem se prijavil, čeprav sem imel z usposabljanjem za ustanovitev podjetja, ki sem se ga udeležil, slabe izkušnje in čeprav moja svetovalka na zavodu ni prav natančno vedela, kaj mi priporoča. Delavnice so bile izjemno koristne, mentorji pa so mi pomagali oživiti idejo, o kateri sem že dolgo razmišljal. Odločil sem se, da jo bom uresničil, zato sem prvotni ideji, ki sem ju želel razviti na delavnicah, opustil. Zdaj aktivno delam na tem, da bi razvil funkcionalno športno opremo, ki bo pomagala zmanjševati vnetje mišic in tako omogočala boljše športne rezultate, hkrati pa skrajšala čas regeneracije med treningi,« je pojasnil Martinšek.

Pomemben socialni kapital

Po njegovem mnenju je ključna pridobitev udeležencev tovrstnega načina usposabljanja prav ta, da so okrepili svojo samozavest. Mentorji so jih spodbudili, da so spremenili razmišljanje in delovanje ter doumeli, da posameznik ničesar ne more narediti sam. Treba si je brez zadržkov, sramu in strahu poiskati pomoč, nasvet in podporo drugih ljudi. Udeleženci delavnic so se med seboj že povezali. Bojan Martinšek se je povezal z grafičnimi oblikovalci in tržnikom. »Tudi z drugimi bom ostal povezan, saj prihajamo z zelo različnih področij. Med nami so bili tudi matematičarka, pravnik, jezikoslovka...«

Mladi so na delavnicah v obliki spodbud mentorjev dobili neke vrste brco, da so se odločili, da poskusijo svoje ideje uresničiti v lastnem podjetju. »Večkrat smo se pošalili, da so to psihoterapevtska srečanja, kar ni bilo daleč od resnice, saj je na koncu večina udeležencev prav to »brco v zadnjico« izpostavila kot največjo dodano vrednost izobraževanja,« je komentiral pravnik Blaž Jamšek, ki bo te dni odprl lastno svetovalno pisarno.

»Z udeležbo na delavnicah sem po nekaj letih obudil željo po vlaganju vase. Bolje razumem, da se svet danes spreminja s svetlobno hitrostjo in da je prihodnost v poklicih in delu tam, kjer sta kreativnost in delo z ljudmi, saj bodo drugo počasi nadomestili roboti. Zaradi tega se je treba ves čas učiti in razvijati.«

Prestopiti meje znanega

V okviru delavnic so med drugim razvili ideje o dizajnerskih pasjih prevlekah za avtomobile, avdioknjige in unikatne ure, ki se svetijo v temi, je naštel mentor Blaž Zupan. Meni, da mladi pravzaprav ne potrebujejo toliko podjetniškega znanja, kot potrebujejo pravo družbo, ki jih bo spodbujala, trening veščin, odpiranje vrat in drugačen pogled na poslovni svet.

»Najtežje jim je bilo spremeniti pogled na situacijo, v kateri so se znašli, ter spoznati, da moraš biti aktiven predvsem pri izkoriščanju priložnosti. Pot pogosto ni udobna, prestopiti je treba meje znanega in si izboriti svoje mesto,« je poudaril Zupan.

Izobraževanje mladim ni dalo samo spodbude, da so postali podjetniki. »Preden sem prišla na delavnice, sem se potencialnim delodajalcem predstavljala kot organizirana, delovna, problemsko naravnana matematičarka z izjemno sposobnostjo logičnega razmišljanja. Zdaj predstavitev najprej začnem z razumevanjem potencialnega delodajalca in problemov, s katerimi se ukvarjajo. Na podlagi tega prilagodim in predstavim svoje sposobnosti in kompetence,« je spremembo v svojem razmišljanju pojasnila matematičarka Gabrijela Hladnik.