Drugod po svetu so v ospredju novice o gospodarskem okrevanju. Tako so konec delovnega tedna oči finančne javnosti uprte predvsem v revizijo podatkov glede obsega ameriške gospodarske rasti v preteklem četrtletju. Kljub prvotni napovedi o blagi pozitivni rasti so zadnje napovedi precej drugačne. Povprečje napovedi namreč napoveduje 0,9-odstotni upad, predvsem na račun znižanja obsega zalog in deficita v zunanji menjavi. Sočasno bodo objavljeni tudi agregatni podatki o poslovanju ameriških podjetij, katerih uspešnost se v zadnjem času nekoliko znižuje. V četrtek je negativno presenečenje pripravila Švica, saj se je obseg bruto družbenega proizvoda v prvem četrtletju znižal bolj od napovedi, predvsem zaradi vpliva močnega franka na izvozno uspešnost. Hkrati je centralna banka popravila svoje napovedi o celoletni gospodarski rasti. S prvim četrtletjem pa smo lahko nekoliko bolj zadovoljni v Sloveniji, saj je gospodarska rast v primerjavi s prvim četrtletjem lani znašala tri odstotke. Kljub vsemu struktura rasti ni navdušujoča, saj se osebna potrošnja še vedno ne povečuje v zadostni meri, enako velja tudi za obseg investicij.
Na jugu Evrope nič novega
V medijih, tako finančnih kot splošnih, v političnih debatah in finančnih krogih so še vedno v ospredju novice o Grčiji. Da je njen velikanski dolg nevzdržen in s tem potreben tako prestrukturiranja kot tudi odpisa (vsaj v delnem obsegu), je jasno vsem že dolgo, manj jasno pa je, na kakšen način, v kakšnem obsegu ter z vidika političnih veljakov predvsem, kako takšno operacijo predstaviti domači volilni javnosti. Tudi med akademsko javnostjo se krešejo mnenja o možnih rešitvah, vsem pa je skupno le eno, in sicer da so vse slabe ter boleče za vse udeležence, najbolj pa za grško prebivalstvo. Zadnji podatki kažejo, da tudi letos Grčija, kljub dokaj optimističnemu začetku leta, ne bo dosegla predvidene gospodarske rasti ter obsega proračunskega deficita. Kratkoročno predstavlja največjo težavo tekoča likvidnost. Naslednji mesec zapade v plačilo 1,6 milijarde evrov, ki jih mora Grčija vrniti Mednarodnem denarnemu skladu, glede na likvidnostne težave grškega proračuna pa kaže, da do rednega odplačila verjetno ne bo prišlo oziroma ne more priti. Pred časom je grško finančno ministrstvo že zaprosilo za odlog, ki pa je bil vsaj v prvi fazi zavrnjen. Ta mesec sta sicer zapadla že dva manjša obroka do denarnega sklada, ki ju je Grčija sicer uradno poravnala, vendar v precej nejasnih okoliščinah, in kot se je kasneje izkazalo, celo brez denarnega toka, temveč le s prerazporeditvijo sredstev znotraj samega denarnega sklada. Tekočo (ne)likvidnost Grčija skuša reševati tudi s precej nekonvencionalnimi ukrepi, med drugim z obveznim prenosom denarnih sredstev iz vseh javnih ustanov, skladov, celo veleposlaništev in konzulatov na centralno banko. S pomanjkanjem likvidnosti se srečujejo tudi poslovne banke, kjer se še vedno povečuje delež slabih posojil, hkrati pa finančni sistem beleži precejšne odlive. Po nekaterih ocenah je samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta z računov pri poslovnih bankah odteklo 40 milijard evrov, v zadnjih tednih pa se obseg odlivov izrazito stopnjuje.
