V sredo zvečer so na Trgu francoske revolucije tudi uradno odprli že deveti festival Svetlobna gverila, ki Ljubljano vsako leto spremeni v odprti poligon za predstavljanje umetniških del, temelječih na rabi svetlobnih elementov. Zaradi zahtevnosti prireditev nastaja v sodelovanju s številnimi koproducenti, strokovnjaki in ustvarjalci, ki se v svojem delu pogosto poslužujejo sodobnih tehnologij in njihove inovativne rabe. Festival pa je od svoje krstne izvedbe leta 2007, takrat še z imenom Detektivi svetlobe, vidno zrasel. Že prva manifestacija, ki je v skromnem obsegu potekala v KUD Franceta Prešerna in Galeriji Kresija, pa je izpostavila aktualno vprašanje vloge umetnosti v javnem urbanem prostoru.
Dober odziv občinstva
Podobni festivali svetlobe se dogajajo tudi v številnih evropskih mestih, kot so Berlin, Gent in Lyon, v primerjavi z njimi pa je Svetlobna gverila po obsegu dokaj skromna. A Ljubljana je majhno mesto, v katerem se lahko zgodijo le butični festivali, ki pa običajno niso nič manj vznemirljivi od svojih mednarodnih konkurentov. In Svetlobna gverila je letos to ponovno dokazala, tako z obsegom in kakovostjo predstavljenih del kot z dobrim odzivom širše javnosti. Prostor med Galerijo Vžigalica, Mestnim muzejem in križevniško cerkvijo je bil v sredo ob pol desetih zvečer, ko se naredi dovolj gosta tema, prijetno napolnjen z obiskovalci.
Najbolj monumentalen učinek je dosegla že od daleč vidna fasadna projekcija Svetlobne slike na pročelju Mestnega muzeja, delo studia Ocubo iz Portugalske. Ta fascinantna svetlobna preobleka stavbe nastaja v nenehni interakciji z občinstvom, ki s pomočjo računalnika v kalejdoskopski maniri sestavlja delčke fasade v dokončno celoto. A omenjeni projekt je bil zaradi svoje tehnične zahtevnosti, pa tudi zasedenosti njenih avtorjev, obiskovalcem na ogled le do petka. Poleg svetlobne trg zaznamuje tudi zvočna kulisa, ki prihaja iz notranjosti enega izmed treh avtorsko predelanih kontejnerjev, skupinskega dela Neže Jurman, Marka A. Kovačiča in Mateja Stupice. Njihova raznolikost znotraj ene same instalacije pa je nekakšna rdeča nit celotne prireditve, kjer se predstavljajo tako oblikovalci, striparji, slikarji in kiparji kot novomedijski in zvočni umetniki. V izjemnem ambientu križevniške cerkve je predstavljena zvočno-vizualna instalacija Interferenca gibanja avtorja Robyna Moodyja, ki povezuje zvočilo v obliki klasičnih orgel in svetlobno preprogo, sestavljeno iz nepregledne vrste neonskih luči. Te se premikajo v vnaprej programiranem ritmu in ustvarjajo valovanje, s katerim želi avtor ponazoriti vseprisotnost elektromagnetnih valovanj v našem vsakdanjem okolju.
Vizualnost presega koncept
V Galeriji Vžigalica lahko obiskovalci ugledajo kolažirano instalacijo Ena velikost za vseAdrijana Praznika in nedvomno najbolj izstopajoče delo letošnjega festivala, prostorsko postavitev Ring Ging Bling skupine mladih interdisciplinarnih umetnikov z Dunaja. Ti so galerijski prostor najprej fizično predelali in vanj umestili ilustracije in objekte v treh osnovnih barvah, nakar so uprizorili psihedelični šov z lučmi, ki v rednih intervalih z menjavanjem barv sicer statične podobe požene v navidezno gibanje. Vpliv na čute gledalca je izjemen in ob dolgotrajnem zadrževanju v prostoru tudi skrajno naporen. Obenem pa to delo povzame ustvarjalni pristop festivala, ki je eden redkih pri nas, kjer primerni vizualni učinek predstavljenih del običajno presega njihov konceptualni pomen.
V okolici Križank je zgoščeno zgolj jedro festivala, ki je z nekaterimi bolj subtilnimi intervencijami zasedel vse mesto, od parka pred fužinskim gradom (Katja Paternoster) do oglaševalskih panojev (Andrej Štular) in uličnih izložb (Natan Esku). Vrsta edinstvenih dogodkov pa se bo zgodila tudi v prihodnjih dneh. Danes zvečer bodo na primer v Tobačni tovarni odprli tretjo edicijo zvočno-vizualnega festivala Strictly Analog, ki je v sodelovanju s številnimi akterji domače novomedijske scene postal del krovnega dogajanja Svetlobne gverile.
