Ko sta pred leti Maja Pešelj in Tomaž Hožič želela organizirati potopisno predavanje, si nista predstavljala, da bo iz njunih skromnih načrtov zrasel tradicionalni festival japonske kulture in jezika, ki ga podpira in soorganizira tudi japonsko veleposlaništvo. Temu primerno se je v letih razširila tudi ponudba.
Letošnji, že četrti Dan Japonske, ki bo v soboto v Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, bo poleg potopisnega predavanja radovednežem omogočil, da spoznajo japonsko kulinariko, oblečejo japonska oblačila, se udeležijo delavnic japonskih borilnih veščin, preizkusijo zen in gong meditacijo, si ogledajo tradicionalni čajni obred in priljubljeno preoblačenje v različne anime in manga like oziroma cosplay ter mnogo več.
»Pod eno streho smo za en dan združili podjetja, društva in posameznike, ki se ukvarjajo z Japonsko na najrazličnejše načine,« pojasnjuje Pešljeva, diplomirana japonologinja in ustanoviteljica japonskega kulturnega izobraževalnega centra Genki. »Japonska je v Sloveniji še vedno dokaj nepoznana dežela, vendar je na globalni ravni s svojo ekonomijo in kulturo vedno bolj navzoča. To čutijo predvsem mladi, ki se spoznavajo z njihovo pop kulturo, risanimi filmi in stripi.«
Japonska kuhinja je vse bolj priljubljena na sončni strani Alp
Še preden je japonska pop kultura pritegnila zanimanje slovenske mladine, so se s kulturo dežele vzhajajočega sonca na najrazličnejše načine srečevali tudi Slovenci; med njimi so trenirali svoj čas izredno priljubljeni borilni veščini karate in judo, vse več pa je tudi zanimanja za kendo. Kot opozori Pešljeva, pa ne gre zanemariti niti vse večje priljubljenosti japonske hrane na sončni strani Alp. To se kaže z vedno pestrejšo ponudbo tradicionalnih japonskih jedi, ki je več kot le suši. Japonska kuhinja pa po njenem mnenju postaja vse bolj priljubljena tudi zaradi navdušenosti nad novimi okusi ter idejo, da je japonska hrana zdrava in dobra za telo.
»Čeprav japonska kuhinja uporablja nekatere sestavine, ki jih zadnje čase radi črtamo z jedilnikov, kot sta sladkor in alkohol, jo zaradi uporabe svežih sestavin ter dejstva, da ima japonski otok Okinava največ stoletnikov na svetu, še vedno uvršamo med ene najbolj zdravih kuhinj sveta,« pojasnjuje Pešljeva. »Okus japonskih jedi je lahkoten, ni nasičen s pretiranimi začimbami in je lahko prebavljiv, zato se lahko tudi naš želodec hitro navadi na nove okuse in teksture. Je pa Japonska ena največjih porabnic morske hrane na svetu, tako da lahko tistim, ki niso navajeni okusa po morju, japonske tradicionalne jedi predstavljajo izziv. So pa Japonci znani tudi po tem, da od tujih kultur radi prevzamejo nekatere specifike, jih razstavijo in naredijo za svoje. Zato lahko v njihovi kuhinji najdete tudi ocvrtega piščanca ali krompirjevo solato.«
Azija vse manj oddaljena od Slovenije
Ko odmislimo posamezne kulturne fenomene, Japonsko še vedno pogosto mešamo z drugimi državami vzhodne Azije. »Navsezadnje je za nas še vedno precej oddaljena,« pojasnjuje Pešljeva.
Predvsem v preteklosti je bilo težje ločevati med posameznimi državami in njihovimi pestrimi kulturami. Z globalizacijo, sodobnimi komunikacijskimi tehnologijami in vse lažjim potovanjem tudi v najbolj oddaljene kotičke sveta pa so se pogoji za spoznavanje dežel, ki so nam bile zgodovinsko tuje, precej izboljšali. »Tako se tudi za tiste, ki izražajo zanimanje za tuje kulture, kot so azijske, hitro odpre nov svet, ki je lahko izredno zanimiv,« še doda Pešljeva.
