1.Ali je uradniški aparat na MNZ s sedanjim številom zaposlenih usposobljen za to, da v kratkem času pozitivno reši več sto prošenj za mednarodno zaščito?
KONTEKST: Povprečen čas dosedanjega reševanja vlog je v Sloveniji 98 dni, ampak večina prosilcev se že med reševanjem odloči, da bodo Slovenijo zapustili; zato je v letu 2014 država podelila zgolj 40 statusov. V prihodnjih dveh letih se obeta pet- do desetkrat več prošenj oseb, ki se bodo v Slovenijo načeloma preselile za vedno.
2. Ali ima Slovenija predvideno zadostno število začetnih namestitev v objektih MNZ, kot sta azilni dom in integracijska hiša, ter ali je ob obstoječih tržnih cenah najema stanovanj predvidena ustrezna finančna pomoč za tiste begunce, ki se bodo naselili na zasebnih naslovih?
KONTEKST: Od oseb, ki ne znajo slovenskega jezika, se prvič znajdejo v slovenskem okolju in tu nimajo socialne mreže, je odveč pričakovati, da si bodo v kratkem času našle zaposlitev, ki bi jim omogočala samostojno življenje.
3. Ali je v Sloveniji dovolj usposobljenih strokovnjakov za zagotavljanje psihosocialne pomoči večjemu številu prosilcev za azil in beguncev, ki s seboj prinašajo travme iz vojn, spopadov in hudih zlorab?
KONTEKST: Odgovor je ne. Za to področje Slovenija nima zadostnega števila usposobljenih strokovnjakov.
4. Ali je otrokom beguncem v šolah zagotovljenih dovolj ur za učenje slovenščine?
KONTEKST: Priseljenski in begunski otroci v slovenskih šolah dosegajo slabše učne uspehe, denimo pri matematiki, četudi njihove sposobnosti niso nižje od sposobnosti »domačih« otrok. Problem je neznanje jezika.
5. Ali Slovenija ve, kakšne so njene izobraževalne in razvojne prioritete in kako se v te načrte vključujejo migranti?
KONTEKST: »Vsako obdobje gospodarske rasti temelji na delu priseljencev. Ljudje trdijo, da jim tujci kradejo delo, ampak to ne drži. Gospodarstvo ima vedno korist, če izkoristi priseljenski potencial. Vsem nam gre bolje.« Karl Sharro, libanonski poznavalec migracij, v intervjuju za Objektiv.
6. Ali je država poleg prosilcev za azil oziroma beguncev pripravljena sprejeti tudi njihove najbližje družinske člane, zakonske partnerje in otroke, ki jih je beg pred vojno razbil in ki še čakajo na ponovno snidenje družine?
KONTEKST: Postopki združevanja begunskih družin v Sloveniji zaradi sumničenj države, da gre za zlorabe, lahko trajajo več let. Medtem pa so družine v nevarnosti.
