»Drži, ugodili smo ministrici za zdravje in začeli postopek ugotavljanja morebitne krivdne odgovornosti generalnega in strokovnega direktorja UKC Ljubljana v primeru Radan,« je včeraj po seji sveta UKC Ljubljana dejal predsednik sveta UKCL Tomaž Glažar. Vodstvo so zadolžili, da jim do torka posreduje vso dokumentacijo, interne splošne akte, organizacijska navodila, zapisnike in ukrepe s področja kakovosti in varnosti pacientov za vsaj dveletno obdobje. Pri pregledu dokumentacije jim bo pomagal najeti zunanji strokovnjak za kakovost iz Slovenije.
»Zavedamo se, da je zaradi dogodkov okrog nevrološke klinike ogrožen ugled kliničnega centra. Prav je, da tudi javnost čim prej izve, ali upravičeno ali ne,« je poudaril Glažar in dodal, da za odločitev, ki jo bodo poskušali sprejeti do poletja, potrebujejo jasne argumente. Ne bodo namreč ugotavljali objektivne odgovornosti, ki je stvar moralne odločitve vsakega posameznika, marveč morebitno krivdno odgovornost oziroma ali je vodstvo ravnalo v skladu s pravili o organizaciji in kakovosti. »Cilj postopka je dognati, ali ima UKCL ustrezne dokumente za zagotavljanje varnosti in kakovostne obravnave pacientov in ali se nad izvajanjem teh postopkov izvaja ustrezen nadzor,« je povzel Simon Vrhunec, Glažar pa dodal, da bodo ugotavljali tudi, ali je vodstvo poskrbelo, da so se vsi ti postopki zares izvajali.
Oba sta se dotaknila tudi kadrovske podhranjenosti oddelka, Vrhunec pa je sklenil, da soglasje ministrstva za zaposlitev osmih zdravnikov težav ne bo rešilo, saj v Sloveniji preprosto ne mrgoli zdravnikov specialistov. Zato iščejo takojšnje organizacijske rešitve, v te bodo vpeli predvsem pomoč z drugih intenzivnih oddelkov.
Na svetu zavoda so sprejeli tudi program dela in finančni načrt za letos. Poslovno leto naj bi končali s 6000 evri presežka prihodkov in dodatno skrajšali čakalne dobe. Kot je pojasnil Vrhunec, je finančni načrt pripravljen ob predpostavki, da bo obseg programa dela enak obsegu, ki ga je pripravljen plačati ZZZS. »Ni namen sistema, da se kuje dobiček na račun pacientov, marveč da ta služi izvajanju ustreznih in kakovostnih zdravstvenih storitev,« je prepričan Glažar, ki meni, da smo v Sloveniji že dokazali, da je naš javni sistem, glede na možnosti, ki jih ima, najučinkovitejši v Evropi. Bolj kritičen pa je bil do razpisnih pogojev za generalnega direktorja in še nedodelanih in nejasnih določil statuta.
