Sodišče je izravnalni ukrep ministrstva razveljavilo. V ponovljenem postopku bo moralo ministrstvo za kulturo ponovno odločati o tem, ali so res podani pogoji za naložitev omenjenega ukrepa. Rakušev mlin je, po mnenju ministrstva za kulturo, predstavljal enega kvalitetnejših primerov izginjajoče industrijske arhitekture 20. stoletja pri nas in je zato imel tudi pomembno zgodovinsko vrednost. »Z njegovo porušitvijo bosta ne le Celje, ampak tudi država, izgubila pomemben 111 let star objekt nepremične kulturne dediščine,« so lani na ministrstvu za kulturo pojasnjevali, zakaj so celjski občini z odločbo naložili plačilo.
Spomnimo, da je Rakušev mlin, ki ga je sicer občina leta 2002 z odlokom razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena, zadnjih nekaj let propadal, v njem pa so se pogosto zbirali brezdomci. Oktobra lani je v njem zagorelo, požar pa je bil kljub intervenciji gasilcev tako obsežen, da je postal tako za ljudi kot tudi okolico prenevaren. Takšno oceno so dali tudi izvedenci, ki so si po požaru ogledali objekt.
Po njihovi oceni bi se lahko celo v hipu porušil, zato so v neposredni bližini za nekaj časa celo izpraznili eno od trgovskih središč. Kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev Rakuševega mlina je naposled le dalo tudi kulturno ministrstvo, a je hkrati občini naložilo plačilo 1,7 milijona evrov nekakšne kazni. Župan Bojan Šrot je ukrepu ugovarjal, občina pa je sprožila upravni spor. Po županovem mnenju je za občino tak ukrep krivičen in nesorazmeren, sploh glede na ocenjeno vrednost objekta pred požarom.