O tem, zakaj je sprejel selektorsko vlogo v Sloveniji.

Denar zagotovo ni bil glavni motiv. Slovenska reprezentanca je ena tistih, ki ima priložnost, da na velikih tekmovanjih končno dokaže kakovost, naredi vrhunski rezultat in mogoče osvoji tudi kolajno. A prepogosto se je dogajalo, da je v večjem delu tekmovanja igrala dobro, v pomembnih trenutkih pa se je nekaj zgodilo in ostala je korak ali dva od vrha. Nekoč sem bil kot trener in selektor ljubosumen na slovenske strokovnjake, ki so imeli Zormana, Škofa, Gajića, Marguča... Ljubosumen, ker sem razmišljal, da bi mogoče jaz s temi igralci naredil nekaj več. Ko ljudje primerjajo mojo igralsko in trenersko kariero, pravijo, da sem bil boljši igralec kot trener. Vedno bo tako, kajti to, kar sem dosegel kot igralec, je težko doseči kot trener. A še vedno poskušam, da bi kolajne iz igralskih časov osvojil tudi kot trener.

O Deničevi reprezentančni zapuščini.

Pod Deničevim vodstvom je Slovenija zelo napredovala. Kot trener včasih prideš v klub ali reprezentanco s popolnim razpadom sistema in težavami, a jaz prihajam v resno reprezentanco z resnim sistemom, ki ga je postavil Denič. Toda igralci morajo dati več od sebe v obrambi. Če igralec pri meni želi počivati v igri, lahko to počne v napadu, v obrambi nikakor ne. Želim si obrambe, da bodo nasprotnikovi igralci že ob prvem stiku z mojimi pogledali na semafor in si dejali: dragi bog, proti njim moram igrati še 58, 59 minut, oni pa že od začetka trgajo meso z naših teles. Vem, da obstajajo igralci, ki imajo to v sebi, ampak je treba to prebuditi. Za napad me ne skrbi, ker Slovenci imate kreativnost, idejo, hitrost.

O srednjih zunanjih igralcih.

Slovenska igra je preveč odvisna od njih, preveč vse vlečejo nase, delajo preveč prekinitev, preveč je odvisno le od tega, kaj bodo oni naredili, drugi so le pomožna delovna sila. Slovenija ima mogoče najboljše srednje zunanje igralce na svetu, a če povem po kmečko, delajo vse: izvajajo avte in kote, podpisujejo zapisnike... Več kredita in priložnosti morajo dobiti še drugi, ne glede na to, da bo potem kakšen srednji manj zadovoljen. A bo v manjšini.

O svojem značaju in novinarjih.

Novinarji mi morate dovoliti pravico do napake, kajti vsak, ki dela, tudi greši. A ne čakajte me na napakah, kajti če jih boste čakali, jih boste seveda dočakali. Upam, da bom v reprezentanco prinesel nekaj nujnega, kar ji manjka: svojo naravno agresivnost. Zaradi agresivnosti, ki je bila občasno tudi nenadzorovana, sem imel grde trenutke. A sem dal skozi veliko šolo, s samokontrolo sem našel sebe in postal boljši človek in trener. Drži, da nikoli nisem bil p..., saj v komunikaciji niti z igralci niti z mediji ne izbiram besed. Toda če govorite iz srca, bo to vedno prišlo do duše tistih, ki poslušajo.

O tem, da Tamše ni njegov pomočnik.

Veselil sem se, da bi lahko bil moj pomočnik. Zanj bi bilo dobro, da bi bil ob meni na enem ali dveh velikih tekmovanjih, potem pa bi me nasledil, ker si s svojo strokovnostjo to tudi zasluži. Tudi jaz bi se lahko od njega marsikaj naučil, kajti zase nikoli ne trdim, da sem najboljši in najpametnejši. Povedali so mi, da je bil navdušen nad tem, da bi bil moj pomočnik, a je bila odločitev vodstva celjskega kluba drugačna. Če bi bil v igri za selektorja, bi Celjani zaradi nacionalnega interesa mogoče sprejeli drugačno odločitev. Upam, da bodo nekoč spremenili razmišljanje in da bo Tamše moj pomočnik. Zakaj pa ne bi imel dveh pomočnikov?

O tem, da je Šerbec nasprotoval prihodu tujega selektorja.

Šerbec mi je dejal, da je to izjavil, ko še ni vedel, kdo bo prišel. Ko je slišal nekatera druga tuja imena, je bil proti, ko pa je izvedel, da sem to jaz, je dejal, da je to nekaj čisto drugega. V pogovoru sem mu dejal, da mu želim, da postane veliko trenersko ime in odide v klub ali reprezentanco v tujino. Tam bo videl, kako grd pomen ima beseda tujec, čeprav prideš zato, da prineseš kakovost in nič slabega. Če bi mene vprašali, ali bi moral biti tujec selektor Srbije, bi rekel ne, ker ima Srbija dovolj dobrih trenerjev. A če bi prišel Valero Rivera ali Claude Onesta, bi se s tem strinjal in dvom, domačin ali tujec, bi seveda takoj odpadel.

O današnjem seznamu 28 igralcev za junijski tekmi s Slovaško in Latvijo.

Na njem bo šest ali sedem novih imen. Zorman? Je takšno rokometno ime, da ga niti nočem niti ne smem zbrisati z radirko s seznama brez tega, da bi ga povabil, preizkusil, mu dal priložnost. Je borec in je veliko naredil za reprezentanco, iz katere pa se lahko s svojim vedenjem in odnosom izbriše le sam. Nikakor pa ne s svojo kakovostjo, saj je odličen igralec.