Uprava SDH je po naših zanesljivih informacijah že sprejela odločitev, da bo Telekom Slovenije kljub nizki iztrženi ceni prodala britanskemu finančnemu skladu Cinven. Odločili so se tudi, da ta vroč kostanj ne bo prišel na mize ministrov, kar bi pomenilo, da je Telekom Slovenije že dokončno prodan. Kot kaže, lahko ta načrt pokvari samo še nadzorni svet SDH, ki se bo sestal v začetku prihodnjega tedna. Kljub želji, da bi se vlada izognila odločanju in sprejemanju odgovornosti za transakcijo leta, bi namreč lahko nadzorniki, ki tudi niso enotni pri vprašanju prodaje Telekoma, zahtevali, da se o prodaji izjasni tudi vlada v vlogi skupščine SDH.
V SDH so se sicer še prejšnji teden nagibali k temu, da bi odgovornost za končno odločitev prepustili vladi, čeprav bi po sklepu državnega zbora iz leta 2013 odločitev lahko sprejeli tudi sami. Toda glede na razklanost politike pri vprašanju privatizacije in zaradi težav s sprejemanjem odgovornosti je, kot trdijo naši viri, najvišji vladni vrh s predsednikom Mirom Cerarjem na čelu dal upravi SDH pokritje za odločitev, da bo sama sprejela odločitev o prodaji Telekoma. Temu naj bi nasprotovali zgolj v SD.
Židanovi ostri toni
Te informacije potrjujejo tudi včerajšnje izjave Dejana Židana, predsednika SD, ki se je vprašal, ali je prav, da nekateri ne želijo, da o prodaji Telekoma odloča skupščina, torej vlada. V SD verjamejo, da vlada ne more bežati pred svojo odgovornostjo. »Sprejmimo to odločitev konkretni ljudje, ne neki skladi, ne neki SDH-ji tam nekje,« je bil po poročanju STA oster Židan. V DeSUS na drugi strani pričakujejo, da bo SDH opravil svojo nalogo in odločitve ne bo prepustil skupščini. Ob tem ne gre spregledati, da je bil Karl Erjavec član vlade Janeza Janše, ki je ustavila prodajo Telekoma Slovenije, ko je bila cena za delnico približno štirikrat višja.
Predsednik uprave SDH Matej Pirc je bil včeraj skop s pojasnili. Povedal je samo, da bo končna odločitev o prodaji ali neprodaji sprejeta v nekaj dneh. Tudi za tiste, ki podpirajo privatizacijo Telekoma, je težava predvsem izpogajana kupnina. Cena, ki jo bo za delnico plačal Cinven, namreč ne vključuje prevzemne premije. Čeprav so poskušali javnost minuli teden v močni propagandni akciji prepričati, da cena znaša 130 evrov za delnico, to ne drži. Osnovna cena delnice, očiščena vseh dodatkov, povezanih z razpletom odškodninskih tožb in izboljšanjem tržnih razmer ter odložnih pogojev, po naših informacijah znaša zgolj 110 evrov. Od tega je treba odšteti še 10 evrov, kolikor bodo delničarji letos dobili dividende na delnico. Prevzemna cena, torej cena, ki bo objavljena tudi v javni ponudbi za prevzem, bo tako znašala zgolj 100 evrov. Prvotna osnovna cena je, kot trdijo naši viri, znašala 87 evrov. Dodajmo, da se je tečaj delnice Telekoma Slovenije na Ljubljanski borzi včeraj zaključil pri 101 evru, medtem ko je bilo še februarja mogoče za delnico iztržiti 150 evrov.
Sporni pogoji Cinvena
Država (Republika Slovenija, SDH in Kapitalska družba) bo tako s privatizacijo Telekoma Slovenije brez upoštevanja dividend dobila 473 milijonov evrov. To je precej manj od prvotnih pričakovanj. Ni pa presenetljivo glede na to, da je SDH dobil zgolj eno zavezujočo ponudbo, kar je močno zmanjšalo manevrski prostor pri pogajanjih, prodajnega postopka pa kljub temu ni ustavil. Napovedati je mogoče, da bodo prodajalci in kupec javnost v prihodnjih dneh poskušali prepričati, da je cena, upoštevajoč možne dodatke, višja. Toda poznavalci razmer zatrjujejo, da so pogoji, pod katerimi bi država dobila dodatnih 20 evrov za delnico, težko uresničljivi in je zato izplačilo razlike v ceni malo verjetno.
Krogi blizu Cinvena so v minulih dneh kot enega od pogojev za izplačilo navajali celo ohranitev tržnega deleža, kar naj bi po končni Cinvenovi ponudbi lahko naneslo do dodatnih pet evrov na delnico. Ker je mogoče razumeti, da Cinven pričakuje zavezo od države, da bo intervenirala pri Agenciji za varstvo konkurence (AVK), če bo Telekomu padal tržni delež, smo za komentar prosili tudi AVK, ki ga vodi Andrej Krašek. Kot so poudarili v agenciji, so pri izvajanju svojih nalog in pristojnosti neodvisni in samostojni, pri vodenju postopkov in odločanju o posamičnih zadevah pa niso vezani na usmeritve in navodila državnih ali drugih organov. »Ni mogoče pričakovati, da bi državni organi lahko vplivali na morebitne odločitve v zvezi s primerom, ki ga navajate, saj bo agencija, če ali ko bo do tega prišlo, konkreten primer obravnavala v skladu z zakonskimi pristojnostmi in pooblastili,« so dodali.
