Lepota belo cvetočega japonskega dresnika je bila tista, ki je pred skoraj 200 leti zdravnika nemškega rodu prepričala, da je iz Japonske na Nizozemsko prinesel vzorec te zelene rastline. V nevednosti, da gre za invazivno vrsto, so jo tam sprva sadili po vrtovih kot okrasno rastlino, že nekaj desetletij pozneje pa je dresnik s pomočjo človeka prečkal nizozemske meje in iz vrtov pobegnil v naravo. V Sloveniji naj bi korenine najprej pognal v Celju in Ljubljani, danes pa se tudi drugod bohoti po vlažnih bregovih rek, ribnikov, po robovih parkov in gozdov, na večnih gradbiščih, ob avtocesti in na kakšnem vrtu.
Izpodriva naše rastje
Zakaj je njegova razširjenost tako problematična glede na to, da ni strupen in alergen? »Ker izloča toksične snovi za druge, avtohtone rastline. Preprečuje jim rast, sam pa tvori goste sestoje in s svojo prevlado zmanjšuje biotsko pestrost v naravi,« je pojasnil biolog Anže Rogelj v uvodu v Dresnikove igre, skozi katere ljubljansko društvo mladih oblikovalcev Re-generacija letos na zabaven način ozavešča o skrivnostih te tujerodne invazivne rastline.
Udeleženci so se nedavno na Fužinah nasmejano lotili tudi odstranjevanja podzemnih delov dresnika in se prepričali, da je to izjemno zahtevno. »Korenike so gosto prepletene, segajo več metrov v globino in iz vsakega koščka, ki ostane v zemlji, lahko prej ali slej zraste nova rastlina,« je nadaljeval Rogelj in se oprl še na primere iz Velike Britanije. Tam se že od leta 1970 borijo z dresnikom, za to pa na leto odštejejo več kot 160 milijonov funtov – tako za njegovo odstranjevanje kot za sanacijo poškodb, ki jih povzroča na podzemnih vodih, cestah in drugi infrastrukturi.
Azijski šparglji
»Ko začneš opazovati, ga najdeš povsod,« so bili presenečeni udeleženci Dresnikovih iger, še bolj pa jih je fascinirala trdoživost japonskega dresnika, ki se pri nas najpogosteje pojavlja v obliki križanca z imenom češki dresnik. Slednji se lahko v primerjavi z japonskim tudi spolno razmnožuje, vendar vseeno k širjenju te invazivne rastline najbolj prispevamo ljudje, je bil jasen Rogelj. Gradbena podjetja na nova območja nepazljivo nasujejo nepreverjeno zemljino, posamezniki pa na domačem vrtu pogosto naredijo napako, da nadzemne dele dresnika odložijo na kompost. »Tudi iz nadzemnih delov lahko poženejo korenine, če so v stiku z zemljo,« je opozoril bodoči magister biologije.
Rogelj v magistrski nalogi raziskuje antioksidantne spojine v dresniku, eno od številnih dresnikovih pozitivnih lastnosti. V domovini ga tradicionalno uporabljajo v zdravilne namene, dekleta iz društva Re-generacija pa je lani na bienalu oblikovanja v Muzeju arhitekture in oblikovanja najbolj presenetil podatek, da je dresnik užiten. »Tako kot mi jemo šparglje, v Aziji jedo dresnik,« je razložila oblikovalka Gaja Mežnarič Osole, medtem ko je rezljala vršičke japonskega dresnika za omleto. Poleg kombinacije z jajci so članice Re-generacije, ki v sodelovanju z udeleženci raziskujejo možnosti sooblikovanja, ponudile še napitek iz dresnikovih vršičkov, medu in limone, Katarina Dekleva, tudi oblikovalka, pa je dodala pogačo, posuto z dresnikom. »Kadar lahko v jedeh uporabimo rabarbaro ali katero drugo kislico, zagotovo lahko uporabimo tudi dresnik,« je namignila in dodala, da je na spletu našla tudi recept za sorbet iz dresnika.
Poslovne priložnosti
Za prehrano so uporabni le poganjki do višine 20 centimetrov. Odrasli deli imajo veliko oksalne kisline in so zelo vlaknati, a to ne pomeni, da nimajo uporabne vrednosti. »Lahko bi jih uporabljali za gradnjo, izolacijo, oblikovanje ali za oblačila, saj je podoben bambusu, konoplji in lanu. Možno pa bi bilo izvleček dresnika uporabljati tudi kot naravni konzervans,« je navedel biolog, ki je že sodeloval pri uresničitvi zadnje ideje.
Članice Re-generacije se na drugi strani trenutno najbolj ukvarjajo z izdelavo papirja iz dresnika. Nuša Jelenec je na Dresnikovih igrah pokazala, kako lahko vsak s pomočjo sita iz celulozne pulpe naredi manjše papirje, povezale pa so se že z ročno izdelovalnico papirja Vevče. Skupaj zdaj iščejo način, kako najbolje izkoristiti enega od številnih potencialov te invazivne rastline.
