»Zdravstveni delavci smo se vajeni žrtvovati in tako nas je sprejela tudi družba, ki se je navadila, da samo dajemo in skoraj ničesar ne prejemamo,« je ob Prvem dnevu za zdravje v UKC Ljubljana poudarila prof. dr. Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, kjer so pripravili program promocije zdravja Čili za delo.
»Smo neke vrste mazohisti. Zdi se nam samoumevno, da nas boli, da smo bolni in pridemo v službo, da 99 odstotkov zaposlenih ni na skupinski vadbi, ker sploh ne pomislijo na svoje zdravje in da bodo morali delati 45 ali celo več let, saj se v EU ukinja starostna omejitev upokojevanja,« je Dodič-Fikfakova položila na srce zdravstvenim delavcem UKC, ki so se zbrali na skupinski jutranji vadbi. Dodala je, da vedno postavijo v ospredje pacienta, kar je prav, a bi se morali ob tem zavedati tudi, da mu bodo lahko v pomoč le, če bodo tudi sami duhovno in telesno čili. »Prav to je tudi rdeča nit, zaradi katere smo pred leti na Kliničnem inštitutu za medicino dela ustanovili Center za promocijo zdravja, ki se ukvarja prav s čilostjo delavca,« je še dejala.
Za boljše zdravje zaposlenih
»Cilj programa Čili za delo v UKC Ljubljana je ohraniti zdravje zaposlenih, uveljaviti bolj zdrav način življenja in oblikovati zdravju naklonjene delovne razmere ter s tem zmanjšati bolniške odsotnosti in delovno invalidnost,« je pojasnila asist. mag. Nataša Dernovšček Hafner, vodja programa. Dodala je, da so si v UKCL zastavili optimističen cilj, da sedanjo bolniško odsotnost, ki se giblje okoli šest odstotkov, do leta 2019 zmanjšajo za dva odstotka. Analiza zdravja zaposlenih je pokazala, da je bil med letoma 2004 in 2013 bolniški dopust tudi v UKCL najvišji v kategoriji bolezni kostno-mišičnega sistema in vezivnega tkiva; tudi pri ženskah, ki so prevladujoča zaposlitvena skupina.
»Delavci v zdravstvu so izpostavljeni številnim dejavnikom tveganja za nastanek kostno-mišičnih bolezni, kot so ročno premeščanje, dvigovanje in prestavljanje bremen oziroma bolnikov, delo v prisilni drži, ponavljajoči se gibi, dolgotrajno delo v statičnem položaju, uporaba mišične moči pri delu,« je naštela Dernovšček-Hafnerjeva in dodala, da je mogoče veliko kostno-mišičnih obolenj preprečiti z ergonomskimi prilagoditvami delovnega okolja in postopkov. Za zaposlene so pripravili tudi zloženko Pokončni pri delu, čili v UKC Ljubljana z napotki, kako zmanjšati obremenitve pri dvigovanju in premeščanju bolnikov, vajami za večjo gibljivost hrbtnih mišic, ki jih lahko zaposleni izvajajo tudi med službenim odmorom, ter vajami za raztezanje prstov in rok. Zaposlenim s predvsem sedečim delom bo v pomoč tudi kratek film s prikazom ustreznih vaj.
Marija iz službe za spremstvo bolnikov, ki je na UKCL zaposlena že tri desetletja, se je jutranje skupinske vadbe udeležila tudi zato, ker ima težave s kolki in meni, da bi morali zaposleni bolje poskrbeti zase. Kot pravi, ves dan opravlja fizično naporna dela, saj spremlja in pomaga premeščati bolnike na bolniške postelje ter invalidske vozičke. Tehničnih pripomočkov za dvigovanje pacientov žal nimajo. Za razliko od kliničnega oddelka za nefrologijo, kjer so prvi vpeljali in že preizkušajo nabor ergonomskih in organizacijskih prilagoditev pri delu iz programa Čili za zdravje.
»Za zaposlene smo pripravili delavnice o pravilnem premeščanju in dvigovanju bremen s praktičnim prikazom ob bolniški postelji, oddelek pa je priskrbel tudi pripomočke, ki bodo olajšali delo z bolniki. Med te sodita dvigalo za premeščanje pacientov in transporter za dializne aparate, delo pa jim bo olajšalo tudi elektronsko odpiranje vrat in delo v paru,« našteva Dernovšček-Hafnerjeva. Omeni še, da so uvedli tudi aktivni odmor, zaposlenim v administraciji priskrbeli gelirane podlage za računalniške miške, ki preprečujejo tveganje za poškodbo karpalnega kanala, izdelali pa so jim tudi skodelice z motivom pravilnega sedenja za računalnikom.
Tri dni na bolniškem dopustu
Podobne ukrepe v okviru promocije zdravja pri delu izvajajo tudi v drugih podjetjih. Na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa izvajajo izobraževanje za svetovalce za promocijo zdravja pri delu, ki v programu Čili za delo poteka že od leta 2006. Do zdaj so izobrazili že več kot 250 svetovalcev za promocijo zdravja pri delu iz vse Slovenije. Dela jim zagotovo ne bo manjkalo, saj 33 odstotkov zaposlenih v Sloveniji vsaj četrtino delovnega časa premešča ali premika težka bremena, 22 odstotkov pa jih pogosto dela v prisilni drži. Podatki kažejo, da je bil v letu 2013 vsak slovenski delavec zaradi kostno-mišičnih bolezni v povprečju tri dni na bolniškem dopustu.
Raziskave dokazujejo, da so programi promocije zdravja učinkoviti in lahko zmanjšajo odsotnost z dela za 12 do 36 odstotkov, razmerje med vložki v programe promocije zdravja pri delu in prihranki zaradi manjše odsotnosti z dela pa se obrestujejo od 2,5- do desetkrat. S skrbjo za zdravje zaposlenih pa se vzpostavi tudi zdravo in spodbudno delovno okolje, dodajajo člani delovne skupine Čili za zdravje.
