S težavami in motnjami zaradi posledic stresa se vse pogosteje srečujejo tudi že otroci v mlajšem obdobju, opozarjajo strokovnjaki. Ti ugotavljajo, da se pritiski in pogostost stresnih situacij med otroki še zlasti stopnjujejo ob koncu šolskega leta, ko ti pogosto ne zmorejo izpolniti vseh pričakovanj, ki si jih nalagajo sami ali so za te krivi njihovi (pre)ambiciozni starši.
»Največji stres pri otroku in mladostniku je pogosto povezan s šolo, zato je pomembno, da otroke učimo, kako se soočati s stresom v šoli, kako se sproščati in se zavedati svojih misli, čustev in reakcij,« pravi dr. Helena Jeriček Klanšček z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kjer ugotavljajo, da obremenjenost in stiske otrok in mladostnikov pogosto izvirajo iz nejasnega, negotovega in protislovnega položaja otrok in mladostnikov v naši družbi, razpada zavezujočih pravil in življenjskih usmeritev, podaljševanja in zahtevnosti šolanja, vse večjih družbenih, starševskih in lastnih pričakovanj, nenehne potrebe po dokazovanju in uspehu za vsako ceno.
Naši šolarji manj zadovoljni s šolo kot vrstniki drugod
Da slovenskim otrokom in mladostnikom stres ni tuj, dokazuje tudi mednarodna raziskava HBSC. V letu 2010 je od 5436 vprašanih kar 17 odstotkov otrok odgovorilo, da vsak dan ali večkrat na teden ne morejo spati, 14 odstotkov jih je tako pogosto tudi nervoznih in 13 odstotkov razdražljivih. Petina petnajstletnikov ima (ali so na meji) tudi težave na področjih čustev, vedenja, hiperaktivnosti in odnosov. Podrobnejša analiza pokaže, da je med njimi več deklet kot fantov, najpogosteje jih pestijo hitra jeza, agresivnost, neubogljivost; 13 odstotkov pa jih ima težave (ali tveganje) tudi na čustvenem področju, se pravi strahove, potrtost in skrbi.
»Najnovejši podatki iz raziskave leta 2014 kažejo, da je večina mladostnikov (88 odstotkov) zadovoljna z življenjem in dobro ocenjuje svoje zdravje. Ugotavljamo pa tudi, da se je v obdobju od leta 2002 do 2014 pomembno zvišal delež mladostnikov, ki poročajo o pojavljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov več kot enkrat na teden. Zvišal se je tudi delež mladostnikov, ki poročajo o glavobolu, bolečinah v želodcu, bolečinah v hrbtu, razdražljivosti, nervozi, nespečnosti in občutju, da so na tleh, oziroma občutju potlačenosti,« je pojasnila nacionalna koordinatorica raziskave. Dodala je, da je o vsaj dveh psihosomatskih simptomih več kot enkrat na teden v letu 2014 poročala več kot četrtina vseh mladostnikov (28 odstotkov). S starostjo se odstotki zvišujejo, prav tako so odstotki pomembno višji pri dekletih (37 odstotkov) kot pri fantih (19 odstotkov). Najpogostejši psihosomatski simptomi, ki se pojavljajo več kot enkrat na teden pri približno petini mladostnikov, so nespečnost, nervoza in razdražljivost.
Zgovorni so tudi podatki Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja, po katerih se je Slovenija leta 2010 zaradi dveh samomorov med mladimi, starimi od deset do 14 let, uvrstila na šesto mesto. Med mladostniki, starimi od 15 do 19 let, pa je bil samomor v letu 2010 najpogostejši vzrok smrti. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da se je število pobegov od doma pri mladoletnih od leta 2012 do 2013 povečalo s 152 na 204. Sicer pa slovenski otroci in mladostniki niso izjema, saj stresnost in duševne težave naraščajo tudi v drugih evropskih državah, ne le pri otrocih in mladostnikih, ampak tudi pri starejših.
Dejavnike tveganja pri otrocih in mladih bi lažje prepoznali, če se poglobimo v to, kaj doživljajo kot obremenjujoče in jih spravlja v stisko, pravi Nuša Kerč z NIJZ. Ker je šola eno ključnih področij njihovega življenja, je zelo pomembno, kako jo doživljajo. »V zadnjem desetletju beležimo porast nezadovoljstva s šolo, šolarji menijo tudi, da so bolj obremenjeni kot njihovi vrstniki v drugih državah. Veliko manj zadovoljni s šolo kot njihovi vrstniki iz drugih držav so zlasti mladostniki iz starostnih skupin 11 in 13 let,« navaja Nuša Kerč in doda, da približno polovica naših mladostnikov ocenjuje, da je z delom za šolo preveč obremenjena.
Stres podoben znakom mladostniške krize
»Pomembno je, da učitelj najprej prepozna stres sam pri sebi in si zna pomagati. Razlikovati mora med tem, kaj je njegov problem in kaj je problem učenca; kaj lahko za to naredi vsak sam in kaj v medsebojni interakciji učenec-učitelj in učitelj-starši,« pojasnjuje Jeriček-Klanščkova in doda, da se prepoznavanje stresnih motenj morda zdi enostavno, a ni tako. »Svojevrsten izziv je, kako prepoznati, da smo sami pod stresom, in kako si pomagati. Velik izziv pa je tudi, kako pomagati drugim. Pri otrocih in mladih je to še težje, saj so lahko nekateri znaki stresa enaki, kot so znaki povsem običajne mladostniške krize ali lažje duševne motnje. Poleg tega je obdobje otroštva in odraščanja zaradi telesnih, duševnih in drugih sprememb že samo po sebi zahtevno in stresno. Otrok in mladostnik se poleg tega soočata s stalno novimi zahtevami, pričakovanji, obveznostmi, ki mu jih nalaga njegova neposredna okolica,« pojasni Jeriček-Klanščkova in doda, da so praviloma bolj ranljivi otroci in mladostniki, ki v družini nimajo ustrezne ekonomske, socialne in druge opore ter imajo težave šoli.«
Zato postaja na področju duševnega zdravja vse pomembnejše zlasti vprašanje, kako okrepiti duševno zdravje in tako lažje preprečiti duševne motnje, in se vse bolj poudarjajo pozitivna samopodoba, zadovoljstvo, sprostitev, učinkovita komunikacija, izražanje čustev, pojasnjujejo strokovnjaki. Dodajajo, da zato danes ne govorimo več toliko o premagovanju, ustavljanju, obvladovanju stresa, ampak o spoprijemanju s stresom, soočanju tukaj in zdaj, čuječnosti, skrbi zase, zavedanju svojih misli, čustev in reakcij, zdravilnih učinkih smeha, uravnoteženem življenju itd. In tudi zato so na NIJZ pripravili pred koncem šolskega leta sklop izobraževanj o duševnem zdravju za pedagoške delavce in s poglavjem o čuječnosti nadgradili še priročnik Ko učenca strese stres, ki je prav tako namenjen učiteljem.
