Morda je res, da prireditve, kot je Expo, niso tako velika priložnost, kot se zdi uradnikom na naših ministrstvih, pa vendar. Prva stvar, ki smo jo svetu in s hrano obsedenim Italijanom ponudili, je »street food«. Ne, ni šala, Slovenci smo na Expu ponudili hrano tipičnega slovenskega imena, ki jo pripravlja velika in zelo profesionalno organizirana gostilna iz okolice Brnika. Jezerškovi v zadnjem času skrbijo za mnoge spektakle, pa naj gre za cateringe, nastope v resničnostnih kulinaričnih televizijskih oddajah, pogostitve ob mednarodnih nogometnih tekmah ali za adrenalinske obede na višinah. Zdaj so, logično, tudi prvi slovenski kuharji v Milanu, kjer boste njihove preoblečene slovenske jedi lahko pokušali še skoraj pol leta. Koliko so prleški sendvič, idrijski žlikrofi z zajčjo bakalico in blejska kremna rezina tipična ulična prehrana iz Gorenjske, je sicer vprašanje za etnologe, se je pa bati, da omenjena hrana z motom letošnje prireditve v Milanu nima veliko zveze – pravzaprav nobene.
Prihodnost hrane bo namreč potekala na področju samooskrbe, kjer je bila Slovenija šibka, še preden smo morali prodati pomemben delež svojih podjetij in proizvajalcev hrane. Prihodnost hrane se bo dogajala na ravni odnosov med bogatimi in revnimi. Revnejši sloji, tudi v razvitih državah, jedo vse manj kakovostno hrano, kar vpliva tudi na zdravje. Prihodnost hrane, čeprav v naslednjih tridesetih letih strokovnjaki ne pričakujejo velikih sprememb, bo vezana na gensko spremenjene organizme. Nekateri v tem vidijo veliko prednosti, drugi se bojijo, da so podjetja, kot je Monsanto, samo zaradi velikih dobičkov pripravljena trajno onesnažiti planet. A pustimo preveč zahtevne teme prihodnosti, to naj rešujejo veliki. Mi bomo raje nazdravili s kozarcem žveplanega vina in poskusili tradicionalni prleški »sandwich«.
