V novi kurilni sezoni bo 57.000 gospodinjstev, priklopljenih na sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani, plačevalo občutno višje položnice. Izhodiščna cena toplote se je namreč povišala za 6,18 odstotka. Podražitev gre v celoti na račun cene priključne moči. To je fiksni del cene, ki mu je treba dodati še porabo in nekaj dajatev, ki so jo v Energetiki povišali za več kot 28 odstotkov. Gre za podražitev, ki so jo v podjetju napovedovali že dolgo, zeleno luč zanjo pa so jim dali najprej župani občin ustanoviteljic Javnega holdinga Ljubljana, v katerem ima Mestna občina Ljubljana 87-odstotni delež, šest okoliških občin pa ostalo, nato pa še ministrstvo za gospodarstvo.
Za povprečno veliko stanovanje dva evra višja položnica
Izračun Energetike kaže, da bo podražitev lastnika 70 kvadratnih metrov velikega stanovanja s priključno močjo sedem kilovatov in z 8400 kilovatnimi urami letne porabe energije za ogrevanje stala dodatnih 23 evrov na leto oziroma nekaj manj kot dva evra na mesec. Letni strošek daljinskega ogrevanja za lastnika zgoraj omenjenega stanovanja bo po podražitvi tako znašal 571,5 evra.
V Energetiki, ki jo od začetka leta 2014 vodi Samo Lozej (prej je bil direktor v Ljubljanskih parkiriščih in tržnicah), so podražitev utemeljili z vrsto naložb, ki so jih morali izpeljati predvsem zaradi vse strožjih okoljskih predpisov. Po izračunih Energetike so zadnja leta v vročevodno omrežje vložili skoraj 84 milijonov evrov, zaradi česar se je strošek amortizacije dvignil za 3,5 milijona evrov. Večji del naložb so v Energetiki izpeljali v Šiški, kjer bodo letos zaradi preseganja dovoljenih mej izpustov dušikovih oksidov zamenjali gorivo – iz mazuta bodo prešli na ekstralahko kurilno olje. Samo zamenjava kotlov in rezervoarjev v Šiški bo družbo stala skoraj 20 milijonov evrov.
Pred Energetiko velike naložbe
Na povišanje cen ogrevanja so bile vezane tudi druge velike naložbe Energetike, prvenstveno gradnja plinsko-parne enote v termoelektrarni toplarni v Mostah. Proizvodnja toplote bi bila s prehodom s premoga na plin čistejša, saj bi se zmanjšale količine izpustov, predvsem dušikovih oksidov, s tem pa bi izpolnili tudi strožja določila iz direktive o industrijskih izpustih. Namestnik direktorja Energetike Marko Notar je februarja letos napovedal, da mora družba na leto ustvariti od 10 do 12 milijonov evrov prihodkov več, da bi pri bankah lahko zaprosila za posojila za financiranje tega predvidoma več kot 100 milijonov evrov vrednega projekta.
Če prehoda s premoga na plin v Mostah ne bodo izpeljali v prihodnjih letih, bodo morali zaradi preseganja omejitev pri izpustih dušikovih oksidov leta 2019 proizvodnjo zmanjšati. In to čeprav je podjetje zaradi prilagajanja strožjim mejnim vrednostim emisij snovi v zrak v zadnjih letih za posodobitev porabilo več kot 20 milijonov evrov.
Daljinsko ogrevanje v Ljubljani bo kljub podražitvi ostalo med cenejšimi v Sloveniji. Po podatkih statističnega urada je bilo konec lanskega leta najdražje daljinsko ogrevanje na Ravnah na Koroškem, ki ga zagotavlja Petrol, po visoki ceni izstopajo tudi Trbovlje, medtem ko so cene v Ljubljani, Mariboru, Kranju in Celju že bolj primerljive. Daleč pred vsemi so po nizkih cenah v Velenju, kjer v povprečju plačujejo polovico nižjo ceno daljinskega ogrevanja kot recimo v Ljubljani.
