Pred petkovim obiskom v Vatikanu je premier Miro Cerar včeraj v vili Podrožnik sprejel člane Slovenske škofovske konference (SŠK). Po srečanju so iz Cerarjevega kabineta sporočili, da so odnosi med državo in cerkvijo dobri. Tudi generalni tajnik SŠK Tadej Strehovec je zatrdil, da je bilo srečanje zgolj vljudnostno in da škofje vsebinskih vprašanj s premierjem niso načenjali. »Škofje premierjevo povabilo, ki je prišlo pred njegovo potjo v Vatikan, cenijo,« je dodal. Po napovedih poznavalcev Cerarjev obisk pri papežu Frančišku ne bo izrazito vsebinski, temveč predvsem vljudnostni.
Obisk organiziran mimo nuncija
Pogled v preteklost pokaže, da so doslej vsi slovenski premierji obisk pri papežu šteli za diplomatsko prioriteto. Pri organizaciji obiska jim je praviloma pomagal apostolski nuncij v Sloveniji oziroma vodstvo Cerkve na Slovenskem. Tokrat je drugače. Po naših informacijah je Cerarjev kabinet obisk pri papežu organiziral s pomočjo svojih ljudi. Še več, apostolskega nuncija v Ljubljani Juliusza Janusza naj bi z obiskom seznanili šele po tistem, ko je bila avdienca Cerarja pri papežu Frančišku že dogovorjena. Nekateri to potezo ocenjujejo kot zaušnico nunciju in vodstvu Cerkve. Med »posredniki« sicer omenjajo sivo eminenco v Rimu, nekdanjega veleposlanika pri Svetem sedežu Ivana Rebernika, ki v vatikanskih krogih uživa velik ugled. Tadej Strehovec zatrjuje, da je nuncij vedno vključen v dogovarjanje za medvladne obiske, saj da to narekujejo »diplomatska pravila«.
Srečanje s papežem naj bi bolj koristilo premierju Miru Cerarju kot Cerkvi na Slovenskem, pravijo naši sogovorniki. Po mnenju nekaterih je moteče, da gre v Vatikan »praznih rok« – da torej v »diplomatski izmenjavi« ne bo ničesar ponudil. Na enak način – zgolj na vljudnostni obisk – je šla v Vatikan tudi prejšnja premierka Alenka Bratušek. Obisk je izkoristila za promocijo sebe in svoje stranke, pravijo poznavalci.
Leto dni po obisku je premierka Bratuškova v Vatikan pisala protestno pismo, v katerem je papeža Frančiška opozorila, da RKC s komentiranjem konkretne sodbe (Janezu Janši v zadevi Patria) nedopustno in v nasprotju z ustavo posega v pravosodno vejo oblasti. To dejanje politični analitiki štejejo za eno ključnih potez, ki je na lanskih volitvah stranki ZaAB prinesla uvrstitev v parlament.
Cerar na skrivaj z Zoretom
Del cerkvenih krogov bližajoči se Cerarjev (zgolj vljudnostni) obisk pri papežu sprejema celo kot »izmikanje«, še posebej v luči dejstva, da sta se v minulih mesecih Cerar in ljubljanski nadškof Stanislav Zore osebno, pri enem ali pri drugem, sestala najmanj trikrat in se pogovarjala o različnih odprtih vprašanjih. V premierjevem kabinetu pravijo, da se je Cerar uradno z Zoretom srečal dvakrat, z drugimi srečanji pa niso seznanjeni in tega ne morejo komentirati.
Po naših informacijah sta premier in nadškof govorila o težavah v mariborski nadškofiji pa tudi o zakonu o prostovoljstvu, ki da ne upošteva »cerkvenih specifik«. Kakšne so te specifike? Cerkveni uslužbenci, denimo duhovniki, tistim, ki za cerkev prostovoljno opravljajo različna dela, uradno ne izplačujejo dohodkov, saj se ta štejejo kot delo za cerkveno skupnost. Vendar imajo znotraj cerkve – o tem je velikokrat slišati – možnost tudi v teh primerih opravljeno delo plačevati z gotovino. V teh primerih gre za denar, ki »kroži« znotraj cerkve – prihaja od vernikov, ki denar donirajo, razdelijo pa ga med vernike, ki delo opravljajo. Naši sogovorniki iz cerkvenih krogov to primerjajo z upravljanjem denarja znotraj družine ali v zasebnih prijateljskih krogih. Po naših informacijah želita država in cerkev to področje urediti, zato nastaja »pravilnik o računovodstvu in obdavčitvi verske skupnosti v okviru RKC«.
Pomembna tema, ki jo bo – zaradi aktualnosti – morebiti vendarle odprl papež Frančišek, pa so istospolne poroke. Papež je resda začrtal novo, do istospolno usmerjenih bolj sočutno linijo, a Cerar bi lahko od njega slišal, da raznospolnih in istospolnih zvez ne moremo enačiti. Cerar naj bi v preteklih pogovorih z nadškofom Zoretom obljubil, da se bodo v njegovi stranki (SMC) vzdržali glasovanja o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na podlagi katerega istospolni pari dobivajo pravico do sklenitve zakonske zveze in posledično tudi do možnosti posvojitve otrok. Vendar so, kot je znano, poslanci SMC zakon na koncu vendarle podprli. V cerkvi so zato nekateri prepričani, da »slovenski škofje ministrirajo Cerarju in Pahorju«, ta dva pa zgolj loščita svoj ugled pri vernikih.
Vojaška škofija za zdaj ad acta
Naši sogovorniki iz cerkvenih krogov pravijo, da je Cerar pri RKC dobro zapisan, ker je »praktični vernik«. Udeležuje se denimo svetih maš; nedavni obisk na Brezjah je njegov ugled v cerkvenih očeh še povečal. A kljub temu nič ne kaže, da bi lahko bila uresničena velika želja cerkve – škof Glavan jo je v času, ko je vodil ljubljansko metropolijo, večkrat izrekel tudi javno –, da bi Slovenija s Svetim sedežem sklenila še drugi »vatikanski sporazum«. Poleg že obstoječega bilateralnega sporazuma s Svetim sedežem, ki je bolj splošen, naj bi jasneje zapisali medsebojna razmerja med državo in RKC na področju pastoralne oskrbe v bolnišnicah, zaporih in vojski. Uredili naj bi tudi – zlasti za cerkev – sporna vprašanja v šolstvu. RKC še ni odstopila od želje, da bi njeni uslužbenci v javnih šolah vodili religijski pouk, poleg tega pa si želi na meddržavni ravni urediti tudi področje zasebnega šolstva. Odprto vprašanje je tudi ustanovitev vojaške škofije. To temo so na predhodnih obiskih v Vatikanu že načenjali – a ta trenutek po naših informacijah vojaška škofija vendarle ni aktualno vprašanje. V cerkvi so se – vsaj začasno – sprijaznili, da zdaj za kaj takega niso primerne okoliščine. Navsezadnje pa je za versko oskrbo v vojski oziroma na misijah dobro poskrbljeno, ocenjujejo celo v cerkvenih krogih.
Religiolog s Fakultete za družbene vede dr. Aleš Črnič se pomanjkanju definirane vsebine v vatikanskih pogovorih ne čudi. »Država v resnici že četrt stoletja na področju religije in duhovnosti nima strategije,« pravi. »Politična desnica na tem področju deluje po svojih poteh, levica pa se v resnici razprave boji, saj se že ob vsaki manjši priložnosti v družbi odpre nov kulturni boj.«
