Delodajalci so v tem obdobju ponudili 802 prosti delovni mesti, kar je na prvi pogled za mnoge izmed konec aprila evidentiranih 4288 brezposelnih odrešitev, vendar je v praksi daleč od tega. Preveč je namreč takšnih del, za katera se brezposelni iz takšnih ali drugačnih razlogov ne odločajo. Zaradi prevelike stopnje tveganja se najbolj izmikajo ponudbam avtoprevoznikov, ki iščejo voznike težkih tovornih vozil za prevoz blaga v tujino, zlasti v vzhodnoevropske države in na nemirni Bližnji vzhod. Ne pomaga niti to, da potencialnim voznikom zavod plača stroške šolanja oziroma pridobitve potrebnega vozniškega izpita. Podobno velja tudi za razpoložljiva dela varilcev in monterjev, ki naj bi ta dela opravljali v nejasnih in nezanesljivih delovnih razmerah v državah zahodne Evrope, predvsem v Nemčiji, saj so se mnogi od tam vrnili s slabimi izkušnjami.
Mladim spet več zaposlitev
Posavje velja za najbolj sadjarsko regijo pri nas, vendar obiranja brez pomoči tujcev ni mogoče opraviti. Če je za redčenje plodov in obiranje pridelka s sadnih dreves še mogoče računati na domačine, jih za zaradi prisiljene drže telesa zelo naporno in razmeroma slabo plačano obiranje jagod praktično ni mogoče dobiti. »Za tovrstna dela brezposelnih ne moremo napotiti z 'grožnjo' izgube statusa, saj jim delodajalci ne ponujajo redne zaposlitve,« je pojasnila vodja območnega zavoda za zaposlovanje v Sevnici Irena Pirc. Največji posavski sadjarji so bili letošnjo pomlad za ta dela prisiljeni zaposliti več kot 200 tujcev, večinoma z območij jugovzhodne Evrope, do konca leta se bo število po pričakovanjih še povečalo.
Po besedah Pirčeve razveseljuje 20-odstotno znižanje brezposelnosti med mladimi, ki predstavljajo kar 24 odstotkov vseh brezposelnih. Rakava rana izboljševanja posavske slike brezposelnosti so še naprej težko zaposljivi, ki na delo zaman čakajo leto, dve ali več. Teh je kar 58 odstotkov, kar je dosti več od republiškega povprečja. Veliko večino te populacije predstavljajo starejši od 50 let in invalidi. Omenjeni težko zaposljivi so glavni razlog, da traja povprečna doba brez zaposlitve kar 2 leti in 7 mesecev, kar je štiri mesece več, kot velja za republiško povprečje.
Svojstvena zgodba so tisti z višjo in visoko izobrazbo, saj je v regiji s pomanjkanjem tehnološko visoko razvitih delovnih organizacij zanje zelo težko najti delo, kar dodatno spodbuja tako imenovani beg možganov in slabi razvojne potenciale Posavja.