V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) so po naših informacijah začeli preučevati možnosti za vložitev premoženjskopravnega zahtevka proti Alstomu. Razlog: povračilo 284 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi, ki jo je francoska multinacionalka po ugotovitvah preiskovalcev ustvarila pri projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6).
»Intenzivno razmišljamo o pravnih ukrepih, s katerimi bi zaščitili interese skupine,« so nam včeraj na več vprašanj odgovorili v HSE, ki ga vodi Blaž Košorok. Zanimalo nas je, ali res načrtujejo vložitev premoženjskopravnega oziroma odškodninskega zahtevka, kdo ga bo vložil (TEŠ, HSE ali oba skupaj) in kdaj nameravajo to storiti. Po neuradnih informacijah je v igri več scenarijev. Po enem od njih bi v HSE počakali na razsodbo v zadevi TEŠ 6, s katero bi jih na pot odškodninske pravde napotilo sodišče. Precej verjetnejša naj bi bila možnost, da bosta TEŠ oziroma HSE premoženjskopravni zahtevek vložila že ob začetku kazenskega postopka v zadevi TEŠ 6, torej ob uvedbi sodne preiskave. V tem primeru bi lahko sodišče teoretično že s sodbo zahtevek priznalo v celoti.
Specializirano državno tožilstvo je že novembra lani zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic oziroma ponareditve ali uničenja poslovnih listin zahtevalo sodno preiskavo zoper deset fizičnih oseb. Med njimi tudi nekdanjega direktorja TEŠ Uroša Rotnika in lastnika podjetja Sol Intercontinental Petra Kotarja. Čeprav sodišču več kot pet mesecev ni uspelo razpisati zaslišanj, naj bi se zdaj zadeve vendarle začele premikati. Hkrati je tožilstvo zahtevo za preiskavo vložilo tudi zoper dve pravni osebi. Kateri, na tožilstvu niso razkrili. Tako za zdaj ni znano, ali je med njimi tudi katero od Alstomovih podjetij. Vodja sektorja kriminalistične policije na policijski upravi Celje Damjan Turk že oktobra lani »ni izključil možnosti, da bodo v nadaljevanju preiskave ovadili tudi pravno osebo Alstom«. Že takrat je policija tožilstvu ovadila tudi dva tuja državljana, zaposlena v tej multinacionalki.
Matrica Alstom-Kotar-TEŠ
Prav vprašanje, ali bo sodišče preiskavo razširilo tudi na katero od Alstomovih podjetij, bi lahko imelo pomembno vlogo pri uspešnosti zahtevka. HSE in TEŠ bi namreč močno povečalo manevrski prostor pri izterjavi premoženjske koristi. Spomnimo, po ugotovitvah kriminalistov je bil prav Alstom daleč največji dobičkar zgodbe o TEŠ 6. Samo izločitev montaže iz osnovne pogodbe, ki jo je Alstom leta 2008 podpisal s TEŠ, naj bi Francozom prinesla 166 milijonov evrov koristi. Še 93 milijonov evrov je Alstom prejel po zaslugi sprememb eskalacijske klavzule, ki so tveganja, povezana z rastjo cen materialov, v celoti in brez zgornjih omejitev prenesle na TEŠ. Dodatnih 25 milijonov evrov so po ugotovitvah preiskovalcev v Šoštanju Alstomu podarili z izločitvijo rezervacije za nakup opreme, ki so jo plačali leta 2008, iz končne cene pogodbe. Skupno torej 284 milijonov evrov, kar je skoraj enako znesku, ki naj bi ga v HSE za polnjenje finančne luknje pri TEŠ 6 zbrali z letošnjo izdajo obveznic.
Še pomembnejše bo po ocenah pravnikov, s katerimi smo se pogovarjali včeraj, dokazovanje vzročno-posledične zveze med korupcijskimi kaznivimi dejanji v zadevi TEŠ 6 in premoženjsko koristjo, ki jo je pridobil Alstom. Kot je znano, je švicarsko podjetje Alstom Prom s podjetjem Sol Intercontinental podpisalo dve »svetovalni pogodbi« v skupni višini šest milijonov evrov. Ali in kako je bil denar iz Švice izplačan Kotarju, ostaja skrivnost. Nesporno je, da je bil Kotar, lastnik podjetja CEE, ki je sodelovalo pri vseh ključnih fazah projekta TEŠ 6, v stikih s predstavniki Alstoma tudi med pripravo 1,43 milijarde evrov vrednega projekta. Še avgusta 2006 naj bi se z njimi dogovarjal za sestanek na Trojanah, na katerem naj bi bil tudi eden od vodilnih uslužbencev TEŠ 6. Spet drugo vprašanje je, ali in kako je Kotar Alstomove želje prenašal do Rotnika. Kotar je bil sicer med letoma 2006 in 2008, ko se je trasirala pot projektu TEŠ 6, prek podjetja CEE tesno vpet tudi v delo elektrarne. Družino Kotar in Rotnika pa že več let povezuje tudi lastništvo stanovanj v isti apartmajski hiši na hrvaškem otoku Krk. Rotnik je povezavo s Kotarjem večkrat javno zanikal.
Alstomove podkupovalne afere
Morebitni premoženjskopravni zahtevek, ki bi ga spisali v Skupini HSE, bi bil le vrh ledene gore pravnih težav, ki jih Alstomu zadnje mesece po vsem svetu ne manjka. Sredi prihodnjega leta se bo v Veliki Britaniji proti nekaterim odgovornim osebam v več Alstomovih podjetjih začelo sojenje zaradi suma podkupovanja v Indiji, Tuniziji, Litvi in na Poljskem.
Za dogajanje v Sloveniji je pomemben podatek, da je med osumljenimi visokimi uslužbenci Alstoma v preiskavi teh poslov tudi švicarski državljan Bruno Kaelin, nekdanji direktor tamkajšnjega podjetja Alstom Prom v času, ko je to podpisalo najmanj eno pogodbo s Kotarjem. Prav v Kaelinovi pisarni se je začela zgodba o preiskavi TEŠ 6. Avgusta 2008 so jo namreč preiskovalci švicarskega zveznega tožilstva zapečatili in pri tem domnevno odkrili tudi sporne pogodbe in račune Sol Intercontinentala. Opozoriti velja še na eno podrobnost. Alstom, ki se je konec lanskega leta z ameriškim ministrstvom za pravosodje dogovoril o rekordni, 772 milijonov ameriških dolarjev vredni zunajsodni poravnavi v preiskavi podkupovanja pri energetskih poslih na Bližnjem vzhodu in v Indoneziji, je v večini korupcijskih zgodb deloval prek »agentov« oziroma posrednikov.
