Sodni primer Ježovita je maja 2013 poskrbel za prvo pravnomočno obsodbo nekdanjega župana Maribora, zaradi nje mu je bil začasno odvzet mandat državnega svetnika. Sedemmesečnemu odhodu v zapor se je najprej začasno izognil z izgovarjanjem na slabo zdravje, dokončno pa z uspešno pritožbo na vrhovno sodišče, ki je lani poleti razveljavilo sodbo zaradi bistvenih kršitev postopka.
Okrajni sodnik Polegek je šele včeraj, to je več kot deset mesecev po odločitvi vrhovnih sodnikov, zagnal drugi poskus pisanja vodotesne sodbe. A še preden bi se lahko Kangler znova izrekel za nedolžnega in začel očitati tožilstvu ter policiji politične motive za pregon, je zadevo zapletla tožilka Saška Lutarič. Vložila je namreč obtožni predlog, v katerem ni sledila priporočilom vrhovnega sodišča in ni spremenila kvalifikacije kaznivega dejanja v zlorabo uradnega položaja in pravic, temveč je vztrajala pri obtožbi za kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje. V opisu je očitano dejanje celo nekoliko razširila z očitkom, da je stanovanjski sklad kupil stanovanje prav za Ježovitovo.
Ravnanje tožilstva ima svojo logiko. Če bi namreč Kanglerju očitalo zgolj zlorabo položaja, v dokazne namene ne bi smeli uporabljati razgaljajočih posnetkov prisluškovanj telefonskih pogovorov župana in njegovih zaupnikov.
Sodnika povabil k dalajlami
Kanglerjev zagovornik Marko Bošnjak je ugovarjal potezi tožilke in spomnil, da so nedopustne razširitve obtožbe v sodnem postopku, ki se ponavlja zaradi sodbe vrhovnega sodišča v korist obdolžencu. Polegek je pritrdil Bošnjaku in sklenil, da spremembe obtožnega predloga ne bo dopustil.
Takoj zatem je sledil še težji pravni zaplet. Obramba je namreč izpostavila, da so septembra lani, to je po razveljavitvi sodbe, mariborski kriminalisti opravili poizvedbe v stanovanjskem skladu. Odredbo za preiskavo je takrat podpisal mariborski okrožni sodnik Matjaž Štok. Kangler je v zvezi s tem opozoril, da se je Štok nekoč v drugi preiskavi izločil iz sodnega postopka z obrazložitvijo, da prijateljuje z njim. »Leta 2012 sem ga povabil na obisk dalajlame v Mariboru,« je še povedal nekdanji župan.
Polegek je sklenil preveriti obdolženčeve navedbe in ugotovil, da Kanglerjeve trditve držijo. Leta 2010 se je Štok z omenjenim izgovorom izognil podpisu odredbe za preiskavo v zadevi Toplarna. Sodnik je presodil, da so ti dodatni dokazi nedovoljeni, saj sodnik Štok ni izpolnjeval standardov nepristranskosti. Ker se je z njimi že seznanil, bo Polegek predlagal svojo izločitev predsedniku okrajnega sodišča Marjanu Premzlu, enak predlog pa bo podala tudi obramba. Sodnik je postopek preložil za nedoločen čas. S tem se bo obravnava dodatno približala zastaranju, ki nastopi 17. maja 2016, ko bo minilo dve leti od sodbe vrhovnega sodišča.