Letos naj bi občina v okviru predvidene prenove mestnega jedra vpeljala še nekaj spodbudnih ukrepov, zatem ko je že znižala nadomestila za uporabo zemljišča. Ni pa sprejela posebnega odloka, na podlagi katerega bi lahko lastniku izdala odločbo in ga z njo zavezala k izvedbi nujnih vzdrževalnih del. Če lastnik tega ne bi storil, bi lahko občina namreč opravila izvršbo tako, da bi najprej založila denar za izvedbo nujnih del, s tem pa bi pridobila pravico do zakonite hipoteke kot zavarovanja za povrnitev teh stroškov. Če spodbujanje ne bo zaleglo, bodo na novomeški občini ponovno razmislili o sprejetju odloka, dodajajo.
Določbe v zakonu protiustavne?
Glavni razlog za to, da je omenjeni odlok sprejela zgolj peščica občin, je v določbah 6. člena zakona o graditvi objektov, ki bi po mnenju stroke lahko bile protiustavne. Na ministrstvu za okolje in prostor dodajajo, da so se že leta 2007 ob sprejemanju sprememb zakona oziroma spornega člena postavljala vprašanja o njegovi skladnosti z ustavo, saj v njem predvideni ukrepi predstavljajo velik poseg v lastninsko pravico. Pomisleke so dve leti kasneje potrdili tudi na Inštitutu za javno upravo pri pravni fakulteti. Zato je ministrstvo občinam priporočilo, naj se raje odločajo za lastnikom objektov »prijaznejše« ukrepe. Nekaj občin je tako uspešno vpeljalo mehanizme sofinanciranja, denimo Mestna občina Ljubljana s projektom Ljubljana – moje mesto za prenovo stavbnih lupin ter občine Krško, Ptuj, Črnomelj in Kočevje s projekti prenove fasad, streh in drugih ureditev v starem mestnem jedru.
Po besedah Karla Pollaka z oddelka za urejanje prostora na Mestni občini Ljubljana se je njihov mehanizem spodbude Ljubljana – moje mesto doslej nedvomno dobro obnesel, saj so tako obnovili že več kot 450 spomeniško pomembnejših stavb. Preučevali so tudi možnost sprejetja omenjenega odloka. Toda ker v proračunu ne bi mogli zagotoviti denarja za prenove, ki ga nato prek hipotek morda niti ne bi mogli izterjati, se za to možnost doslej niso odločili.
V Postojni uspešni
Da je zakonska podlaga učinkovito orodje za saniranje stavb, pa so prepričani v Postojni, kjer so doslej sprejeli dva tovrstna odloka. Po besedah župana Igorja Marentiča so na upravnem sodišču že pravnomočno zaključili dva postopka. Eno od zadev so pripeljali do izvršbe, na podlagi katere je lastnik objekta občini povrnil stroške vzdrževalnih del, medtem ko druga še ni zaključena. »Seveda pa je izvajanje teh odlokov v neposredni povezavi s proračunom in fizično dosegljivostjo lastnikov stavb. V primeru, da so lastniki neznani, lahko namreč postopki trajajo nerazumno dolgo,« pravi Marentič.
Leta 2013 so tak odlok sprejeli tudi v Celju, kjer prav tako menijo, da »daje dobro podlago za urejanje nekaterih vprašanj, ki doslej niso bila ustrezno rešena«. Ugotavljajo, da se zlasti lastniki večstanovanjskih objektov vse bolj obračajo na njihov urbanistični sektor za pridobitev urbanističnega mnenja pred nameravanimi posegi. Tako ima stroka dejansko večji vpliv pri posegih, ki vplivajo na videz stavbe in naselja.
