A ne bodimo tako kritikastrski in črnogledi. Pred dnevi je svet s pomočjo ameriške tajne službe, njenih komandosov in tropa prevajalcev v State Departmentu dobil kronski dokaz, da je svet pred strahotnim pogromom rešila prav birokracija. Med dokumenti, ki so jih zasegli ob spodletelem poskusu aretacije dolgoletnega direktorja družbe Al Kaida Bin Ladna, ki je prav nesrečno naletel na kroglo ameriškega komandosa, so našli tudi prijavnico za delovno mesto – samomorilec v bombnem napadu. Prijavnica je tako obsežna in zahtevna, da se je bogme skozi njo lahko pretolkel kvečjemu vsak stoti kandidat. Pa verjemite, da jih je bilo veliko, saj je najuspešnejšim samomorilcem, ki so s 30 kilogrami eksploziva na trebuhu pognali v zrak še 63 civilistov, delovno mesto mučenikom zagotavljalo onostranstvo brez birokracije, z veliko lepih deklet, izborno hrano in neomejenim gledanjem buci buci filmov na TV Hustler.

Verjamem, da jih je na tisoče obupalo, ko so dobili v roke vprašalnik, saj je od njih zahteval najprej z velikimi črkami čitljivo izpolnjene rubrike in vse statistične podatke, kot bi šlo za javnomnenjsko anketo: med drugim tudi, kaj so počeli dedje in babice prosilca, kdo je bil njihov učitelj Korana in koliko ga znajo na pamet. Vprašalnik terja od bodočega samomorilca prijavo hobijev, znanja tujih jezikov, potrdila o znanju iz kemije in fizike, prijavo števila pravih in ponarejenih potnih listov, seznam držav, kamor so potovali, dokazila o pripadnosti tej ali oni teroristični skupini, izjavo, ali imajo raje literaturo ali znanost, kje bi se radi razstrelili in komu ter kam naj sporočijo veselo novico, da je njihov bližnji sorodnik postal mučenik in jih vse skupaj lepo pozdravlja od tam zgoraj.

Si predstavljate nekaj sto golobradcev, ki se pod pekočim soncem v neki pakistanski skalnati vukojebini mučijo s to prošnjo za službo, ki je hujša od formularja za položaj direktorja evropske banke za obnovo in razvoj ali Mednarodnega denarnega sklada? Kdor je videl ta formular, mu je jasno, da je večina potencialnih teroristov na polovici odnehala z vzklikom »pa ne me je...« in se je odločila, da se vrne k težaškemu delu pridelovalca opija ali kameljega pastirja. Ni čudno, saj je bil celo vprašalnik, ki smo ga nekoč Jugosi morali izpolnjevati ob prošnji za vstopni vizum v ZDA, prizanesljivejši do prosilca. Resda so hoteli od nas, da povemo, ali je kdo od praprapradedkov sodeloval v kmečkih puntih, ali redno plačujemo članarino za ZK, ali nam je bolj všeč ruski astronavt Gagarin ali ameriški Armstrong in ali smo sodelovali z nacisti, čeprav smo rojeni leta 1953, a je bilo tisto vseeno bolj človeško kot tole Al Kaidino vrtanje po intimi ljudi, ki so si hoteli pošteno z bombnim samomorom zaslužiti mučeništvo. Hvala birokraciji in birokratom vseh dežel.