Število zagonskih podjetij v Sloveniji po podatkih OECD raste hitreje, kot se v povprečju veča število podjetij v celotnem gospodarstvu. Slednje ni nepomembno, saj je kriza v nekaterih razvitih državah močno načela prav rojevanje zagonskih podjetij; v mnogih državah je tako intenzivnost nastajanja zagonskih podjetij tudi po šestih letih pod predkrizno ravnjo.
V Sloveniji na leto nastane od 120 do 150 srednje- in visokotehnoloških zagonskih podjetij, med katerimi pa sta, kot je pojasnil Blaž Kos iz iniciative Startup Slovenija, le eno ali dve podjetji takšni, ki uspeta tudi v svetovnem merilu in zaposlujeta več kot 100 ali 150 ljudi. Od 20 do 30 podjetij se uveljavi na regionalni ravni in na leto ustvarijo od 1 do 1,5 milijona evrov prihodkov, medtem ko ostala podjetja ostanejo izjemno majhna ali propadejo. »Umrljivost med zagonskimi podjetji je izjemno visoka, vendar so ljudje, ki imajo to izkušnjo za seboj, lažje zaposljivi in precej bolj iznajdljivi,« je še pojasnil Kos.
Hkrati zagonska podjetja praviloma ustvarjajo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, kar je sicer ena od šibkosti slovenskega gospodarstva. Slovenija se je na primer na najnovejši lestvici 44 držav Globalnega podjetniškega monitorja po inovativnosti zagonskih podjetij uvrstila kar na sedmo mesto. In ker večina novih delovnih mest nastaja prav v povsem novih zagonskih podjetjih, je to še en razlog več za oceno, da so zagonska podjetja vse pomembnejši dejavnik gospodarskega razvoja države.
Vse, kar šteje, so kliki
Niko Klanšek iz podjetja Flykly, ki je med slovenskimi projekti na Kickstarterju s 700.000 dolarji zbranega kapitala do danes daleč najuspešnejši na tej platformi, je dejal, da je uspeh v veliki meri odvisen od treh stvari: zgodbe, skupnosti in ogledov. »Razmerje med zbranim denarjem in ogledi predstavitvenega videa je približno ena proti ena. Ko mi kdo potarna, da je zbral zgolj 600 evrov, in vpraša, kaj je narobe z izdelkom, ga najprej vprašam, koliko ogledov je zabeležil,« je povedal Klanšek in večkrat poudaril, da danes ne gre več toliko za izdelek kot za zgodbo okoli izdelka. Tudi sami so, je pojasnil, prodajali zgodbo – o tem, kako mesta narediti prijaznejša kolesarjem –, ki so jo do danes že prelili v rastočo prodajo električnih koles in nove izdelke.
Zbiranje zagonskih sredstev na platformah, kot je Kickstarter, je le ena od oblik financiranja, ki je na voljo bodočim podjetnikom. Klanšek je dejal, da je tovrstna platforma idealna, saj poleg zbiranja zagonskih sredstev za vzpostavitev proizvodnje omogoča preizkušanje ideje, ocenjevanje velikosti trga, želja kupcev, včasih pa bodoči kupci idejo izboljšajo z lastnimi zamislimi. Po podatkih Boštjana Špetiča, ki je s podjetjem Zemanta praktično oral ledino v sferi zagonskih podjetij v Sloveniji, zagonska podjetja s slovenskimi koreninami zadnjih nekaj let zberejo čedalje več finančnih sredstev. Rast financiranja je, kot ugotavlja v poročilu o ekosistemu slovenskih zagonskih podjetij za leto 2014, eksponentna. V zadnjih petih letih se je obseg financiranja povečal s komaj treh na več kot 60 milijonov dolarjev, pri čemer velja dodati, da več kot 90 odstotkov vseh sredstev zagotovijo skladi tveganega kapitala.
Klanšek se strinja z oceno, da je sfera zagonskih podjetij v Sloveniji vse bolj živahna in da so bodoči podjetniki, s katerimi je imel priložnost sodelovati, zelo dobro seznanjeni z možnostmi financiranja in trgom. »Že od nekdaj pravim, da se v Sloveniji splača ustvarjati in proizvajati. Še vedno imamo žive stare industrije, v katerih se je ohranilo znanje, mladi pa vedo, kaj se dogaja v svetu,« Klanšek pozitivno gleda na podjetniško okolje v Sloveniji.
Podobno ugotavlja tudi Kos, ki je dejal, da so mladi v krizi ugotovili, da v javni upravi ni več služb in da velika uveljavljena podjetja prav tako ne zaposlujejo, zato so zagonska podjetja dobra izbira. Opozoril pa je, da je med bodočimi podjetniki še vedno veliko nerazumevanja delovanja trga. Mnogi se ne zavedajo, da je trg tisti, ki določi, ali je neka ideja prava ali ne. Zato v iniciativi veliko pozornosti namenjajo prav izobraževanju.
Še neizkoriščene priložnosti
Tako za Slovenijo kot Evropsko unijo je značilno, da so podjetja pri financiranju v precejšnji meri odvisna od bank, medtem ko so kapitalski trgi slabše razviti. Svoje je, na nesrečo zagonskih podjetij, ki so pogosto odvisna od finančnih angelov ali skladov tveganega kapitala, dodala še finančna kriza; obseg financiranja skladov tveganega kapitala se še vedno ni vrnil na raven pred krizo. Hkrati je po podatkih evropske komisije obseg financiranja s skladi tveganega kapitala v EU kar petkrat skromnejši kot v ZDA.
Podobno izkušnjo imamo za seboj tudi v Sloveniji. »Ko je izbruhnila kriza, je precej usahnil zasebni kapital skladov tveganega kapitala. Mnoga zagonska podjetja so zato šla v tujino. Zadnja leta pa se trg znova prebuja,« je dejal Kos. Opozoril pa je, da bomo v Slovenijo zaradi majhnosti trga vedno zelo težko pritegnili zares velike financerje iz tujine.