»Ne bo držalo, nič se ne zgodi v nekaj minutkah,« sem mu hitel razlagat. »Priznam, skočil sem še plačat loto, saj je sedmica vredna milijon,« je priznal. »Vidiš, sva že bližje resnici. Upam, da si zadel toliko, da boš prebelil stanovanje in si kupil nov lonec,« sem malo na šalo obrnil pogovor.
Tole za uvod je znana zgodba iz našega vse bolj hitrega in stresnega življenja. Žal so posledice takega početja velikokrat strašne in povzročijo veliko škodo ali celo človeške žrtve. Vsak požar pomeni za človeka nevarnost; lahko so to opekline, zadušitev v dimu, zastrupitev, padec v globino in podobno.
Nekoč sem v nekem ljubljanskem glasilu bral novico posredovanju gasilcev. Novinar je zapisal takole: »Skozi okno stanovanja v petem nadstropju se je valil močan črni dim. Posredovali so gasilci in ugotovili, da je stanovalec pozabil na štedilniku pečenko, ki je uničena. Do požara na srečo še ni prišlo.« Kdo je novinarju povedal, da to ni bil požar, ne vem, ampak jaz vam danes želim predstaviti ravno nevarnosti pozabljene hrane na štedilniku. Kar se je zgodilo v Ljubljani in se dogaja vsak dan, je še kako nevaren požar.
Vzroki za požar v kuhinji
Na štedilniku lahko zagori zaradi pozabljenega olja ali masti, zaradi pozabljene hrane pri kuhanju in zaradi napačno odloženega gorljivega predmeta. Maščoba zagori dokaj hitro, a odvisno od njene količine in moči gorilnika ali kuhalne plošče. Če je maščobe le za cvrtje jajca, ni večje nevarnosti, saj hitro zgori z manjšim plamenom. Uničena bo ponev in smrad bo po vsej hiši. Če pa jo je več, recimo pol litra za cvrtje, je požar skoraj neizbežen. Za vžig je potreben le določen čas.
Najbolj nevarni so klasični električni štedilniki z regulacijo toplote od 1 do 6, tudi plinski štedilniki, če jim povsem odpremo plin. Tudi štedilnik na drva lahko povzroči vžig maščobe, če jo pozabimo na njem, a je verjetnost za to manjša, saj med našo odsotnostjo nihče ne nalaga drv v kurišče in toplota počasi upade. Najnovejši štedilniki na indukcijo so dokaj varni.
Samo za pet minut ...
V svoji gasilski praksi sem pri vsakem kuhinjskem požaru poskušal ugotoviti vzrok in razvoj požara, od stanovalcev pa sem vedno dobival nasprotujoče si izjave ali zelo netočne podatke. Tako sem se lotil poizkusov. Predvsem me je zanimala priprava hrane s kuhanjem različnih jedi. Izjave gospodinje ali gospodinjca po požaru so si bile navadno podobne: »Pa samo za pet minut sem skočil do soseda in že je gorelo.« Moji poizkusi so to trditev postavili na laž. Morda pri cvrtju na olju ali masti še drži, pri kuhanju pa nikakor.
Pod istimi pogoji sem kuhal tri različne jedi: kilogram oluščenega suhega fižola, kilogram dimljene svinjske krače in kilogram govejega mesa za juho. Vse so se kuhale v enaki posodi, v enaki količini vode (1,5 litra) in na enakem plamenu plinskega štedilnika. Jedi sem pustil brez nadzora.
Rezultati poizkusa
Fižol je po kakšnih štiridesetih minutah popolnoma zoglenel in se sploh ni vnel, torej fižol sploh ne gori. Je pa bilo veliko dima in smradu. Svinjska krača je zagorela po 45 minutah. Plamen je bil šibak in visok le kakšnih 15 centimetrov. Verjetnost razširitve požara je bila zelo majhna. Gorelo je samo tri minute, potem je samo ugasnilo. Goveje meso je zagorelo po 25 minutah. Plamen je bil visok 90 centimetrov in bi zagotovo zajel zgornji kuhinjski element oziroma napo z zračnikom. Intenzivno je gorelo skoraj sedem minut.
Ugotovitve po testiranju pozabljene hrane na štedilniku so bile: nič se pri kuhanju ne vžge v nekaj minutah; fižol ne gori, ko se kuha; svinjska maščoba izpareva med kuhanjem bolj intenzivno kot goveji loj; najnevarnejše je kuhanje govejega mesa, še posebno, če vsebuje maščobo oziroma loj.
Kako gasiti in kaj storiti, če zagori
Najprej izklopimo vir toplote in nato s pokrovko pokrijmo gorečo posodo. Požar lahko zadušimo tudi z mokro krpo, ne smemo pa na ogenj vlivati vode, ker bo prišlo do vzbuha, pri čemer se lahko močno opečemo in požar še razširimo. Prenašanje goreče posode je nespametno in nevarno. Če ne zmoremo pogasiti ognja, takoj pokličemo na telefonsko številko Centra za obveščanje 112 in prijavimo požar.
Kako se zaščitimo
V stanovanje namestimo javljalnike dima. Na trgu obstajajo ampule, ki se sprožijo nad štedilnikom in pogasijo požar. Kupimo si lahko tudi priročen gasilni aparat za stanovanje in že se bomo počutili bolj varno. Za stanovanje priporočamo gasilni aparat na vodno meglo. Zelo priročen in cenen ter vsestranski pripomoček je požarna odeja iz posebne negorljive tkanine. Z njo lahko v prvi minuti zadušimo vse vrste požarov. Ne pozabimo na prezračevanje. Nape nad štedilnikom naj bodo čiste in vzdrževane. Ob morebitnem požaru bodo hitreje odvajale dim in lažje bomo gasili ali se umaknili iz stanovanja. V prvi vrsti pa sta red in čistoča še vedno nujna za boljšo požarno varnost v kuhinji. V kuhinji naj bo le toliko vnetljivih snovi, kot jih sproti potrebujemo. Naj končam z nasvetom: kadar kuhate, ne počnite nič drugega.
Oskar Neuvirt
