Konferenco je organizirala Javna agencija SPIRIT Slovenija v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter drugimi partnerji. Pomen dobrih blagovnih znamk je danes v pohištveni industriji še posebno pomemben, saj na trgu vladata zasičenost in velika konkurenca. Blagovne znamke ustvarjajo diferenciacijo, višajo dodano vrednost, večajo prepoznavnost in gradijo zaupanje kupcev.
Za izdelkom mora stati dobra zgodba
»Uspešne blagovne znamke so kot ljudje z močno osebnostjo. Lahko so ti všeč ali pa ne,« je znamčenje opisala Kirsten Ives, odgovorna za svetovanje na področju blagovnih znamk pri Moodley Brand Identity, vodilni multidisciplinarni agenciji za strateški dizajn v Avstriji. V nadaljevanju je prikazala primere uspešnega znamčenja v pohištveni industriji, in sicer tako manjših lokalnih pohištvenih znamk kot tudi velikih mednarodnih znamk, ki so jih razvijali, ter pohištvene znamke v spletnih trgovinah. »Danes je vsakdo lahko oblikovalec pohištva, rezultat tega pa je zelo razdrobljen in zasičen trg, na katerem dizajn sam po sebi ne zadošča. Zato ni dovolj le ustvariti dobrega izdelka, za njim mora stati tudi dobra zgodba.«
Kako pohištveno blagovno znamko razviti v vsebino za dobičkonosen poslovni model, je v govorila Metka Hrovat, odgovorna za razvoj strategij blagovnih znamk, ki tekmujejo v mednarodnem okolju, v podjetju Brand Trust, ki je prvo svetovalno podjetje menedžmentu v Evropi, specializirano za povečevanje privlačnosti blagovnih znamk. »Blagovna znamka je praviloma tisti del posla, ki podjetjem zagotavlja dodano vrednost. Je tisto menedžersko orodje, ki podjetje lahko potegne iz cenovne vojne, in ne nazadnje preprosto menedžersko orodje, če so temelji postavljeni kredibilno, za trg privlačni in nedvoumno razlikujejo podjetje od konkurentov,« je poudarila. Izpostavila je tudi eno od pomembnih pravil pri znamčenju: »Ponudite manj, toda boljše od konkurence in vedno presegajte pričakovanja kupcev.«
Na trgu veliko priložnosti za vse
»Priložnosti na trgu je ogromno za vse, čeprav na njem vlada velika konkurenca. Tudi manjša podjetja imajo vse možnosti za uspeh, če le najdejo pravilen pristop prek resničnega razumevanja trga,« je poudaril Jens Mathiasen, lastnik podjetja 2RETHINK iz Koebenhavna in poznavalec nordijskega dizajna in trgov. Treba pa je začeti razmišljati drugače, razumeti tako zmožnosti svojega podjetja kot tudi podrobno spoznati trg, si predstavljati svoje prihodnje kupce ter jim prilagoditi izdelek in blagovno znamko in, kar je zelo pomembno, dobiti lokalno podporo ter o svojem izdelku ustvariti dobro zgodbo.
Za zaščito in prihodnji razvoj tradicionalnih danskih obrti si prizadeva Kasper Holst Pedersen iz danskega družinskega podjetja PP Møbler, ki že šestdeset let razvija tradicionalno, a vizionarsko pohištveno delavnico z enkratno tržno pozicijo, ki je posledica njihovega strastnega odnosa do oblikovanja in globokega spoštovanja do lesa in njegovega značaja. »Proces izdelovanja pohištva mora biti vključen v naraven trajnostni krog s skrbjo za materiale ter ponovno sajenje in negovanje gozdov,« je prepričan, saj pri svoji dejavnosti prisegajo na trajnostni življenjski slog in družbeno odgovornost. Kot najnovejši primer takšnega odnosa treh generacij družine Pedersen so v lokalnem okolju posadili gozd.
Kultni stoli Rex kot izziv
»Kultni stoli Rex še vedno veljajo za enega največjih slovenskih industrijskih oblikovalskih dosežkov. Izziv našega podjetja je bil, kako ponovno oživiti blagovno znamko in jo ustrezno pozicionirati na trgu ter katere strategije pri tem uporabiti. Uspelo nam je zgraditi sodobno oblikovalsko kolekcijo 50. in 60. let, ki raste iz leta v leto,« je njihovo strategijo uspeha pojasnil Žiga Vrhovec iz podjetja Impakta les, v katerem so leta 2010 postali lastniki blagovne znamke Rex Kralj priznanega slovenskega arhitekta Nika Kralja in avtorskih pravic za njeno uporabo.
»Izdelek oziroma njegova blagovna znamka, za katero želimo, da uspe na nekem trgu, mora imeti za sabo iskreno zgodbo, opevanju, ki ga je danes na vsakem koraku polno, kupci ne verjamejo več,« je prepričan Matej Feguš, direktor in večinski lastnik mladega pohištvenega podjetja Donar. To se je iz proizvajalca in prodajnega zastopnika za pisarniško pohištvo priznanih tujih znamk v zadnjih letih razvilo v ponudnika izvirnih rešitev za opremo delovnih in javnih prostorov. Sami iščejo inovativne rešitve v premišljeno opremljenih in načrtovanih večfunkcionalnih prostorih, ki jih je moč z uporabo nekonvencionalnih pohištvenih elementov in integracijo tehnologije prilagajati potrebam in željam uporabnikov. (sč)
