Potencialne obveznosti državnih proračunov – sem sodijo na primer poroštva, ki jih je Slovenija dala za posojila Družbe RS za upravljanje avtocest (Dars), pa za reševanje grških javno-finančnih težav in za protikrizno spodbujanje financiranja podjetij –, se ne upoštevajo kot sestavni del javnega dolga. Prav tako vse do letos Evropski statistični urad (Eurostat) podatkov o, lahko bi rekli, zunajbilančnih postavkah proračunov držav članic ni vodil statistike.
A finančna kriza, ki je močno povečala tovrstne postavke, je to spremenila. Eurostat je tako letos prvič objavil statistiko o potencialnih obveznostih držav za leto 2013, ki kažejo, da je daleč najbolj izpostavljena država Nemčija s slabih 145 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) potencialnih obveznosti. Na drugem mestu ji sledi Nizozemska s 115 odstotki BDP izpostavljenosti, na tretjem pa Slovenija z dobrimi 113 odstotki BDP izpostavljenosti. Grčija, ki ima sicer daleč največji javni dolg, ima tovrstnih potencialnih obveznosti le za skromnih 10,5 odstotka BDP. V Eurostatu so ob tem zapisali, da je objava podatkov namenjena »bolj transparentnemu prikazu javno-finančnih razmer v državah«.
Državne garancije so skrb zbujajoče, saj so s krizo države začele močno posegati po garancijah, in sicer zato, ker se garancije ne vštevajo v javni dolg, s čimer države na neki način frizirajo svoje javne bilance, opozarja raziskovalka in namestnica direktorja francoskega inštituta Cepii Natacha Valla, sicer tudi članica svetovalne skupine francoskega finančnega ministrstva. »Kakorkoli obračamo, z garancijo država obljubi, da bo prevzela finančne obveznosti, če bo karkoli šlo narobe. To seveda ni problematično, če ima država dovolj proračunskega manevrskega prostora. A večina članic evrskega območja tega prostora nima,« opozarja Valla.
Državne garancije so sicer ekonomsko smotrn instrument, saj znižujejo stroške financiranja podjetij in s tem povečujejo naložbe. Hkrati znižujejo tveganja in omogočajo podjetjem, da določena sredstva pri najemanju posojil zastavijo kot zavarovanje. A kot opozarja Valla, garancije ostajajo potencialna »eksplozivna« obveznost države. »To je nazorno pokazal primer Hypa. Koroška je jamčila za Hypove obveznosti in ker so slednje presegale finančne zmožnosti dežele, je obveznosti morala prevzeti federalna vlada. Ko garancije presežejo več odstotkov BDP, bi jih morali jemati resneje, meni Valla. Poroštva dežele Koroške za banko Hypo Alpe Adria so v nekem trenutku dosegala kar desetkratnik letnega proračuna dežele. Kako se bo reševanje banke izteklo za državni proračun, še vedno ni jasno, saj je zaradi izbrisa podrejenega dolga pričakovati tožbe zasebnih vlagateljev, opominja Valla.
Unovčenih 432 milijonov poroštev
Če bi upoštevali tako uradni javni dolg kot potencialne obveznosti držav, sta bili med članicami unije konec leta 2014 daleč najbolj »zadolženi« Irska in Nemčija s približno 220 odstotki BDP »dolga«. Grčija je po tem kazalniku s 187 odstotki BDP dolga zasedla peto mesto. Pred njo se je uvrstila tudi Slovenija s slabimi 195 odstotki BDP dolga. A v Eurostatu opozarjajo, da so podatki med državami le delno primerljivi. Še posebej velike razlike v natančnosti podatkov nastajajo pri obveznostih javnih podjetij, saj pri nekaterih državah ne zajemajo obveznosti podjetij, ki jih obvladujejo občine, nekatere države pa niso poročale o potencialnih obveznostih finančnih ustanov.
Prav obveznosti bank v državni lasti pa so tiste, ki močno vplivajo na lestvico najbolj »zadolženih«. Po pojasnilih Eurostata se velika večina potencialnih obveznosti Nemčije, Irske pa tudi Slovenije nanaša prav na obveznosti oziroma depozite v bankah pod državnim nadzorom. O tem, kako tvegana so različna poroštva, statistika seveda ne govori.
Da poroštva niso zunajbilančna postavka, ki jo je mogoče odmisliti, pa kaže dejstvo, da se je obseg unovčevanja slednjih v Sloveniji v zadnjih letih močno povečal. Leta 2013 je bilo unovčenih dobrih 58 milijonov evrov poroštev – največji posamični primer je bil Cimos s 35 milijoni evrov –, lani pa absolutno rekordnih 432 milijonov evrov, skoraj v celoti zaradi likvidacije Probanke in Factor banke. Protikrizna jamstvena shema za podjetja je lani državo stala slabe štiri milijone evrov, medtem ko je leto prej iz tega naslova bilo unovčenih dobrih 22 milijonov evrov poroštev. Ob tem velja dodati, da si je država doslej povrnila le skromen del doslej unovčenih poroštev in jamstev. Leta 2013 na primer slab milijon evrov, leto prej pa manj kot 300.000 evrov.
Tvegana poroštva
Država je imela po podatkih na zadnji dan lanskega leta odprtih za slabih 8,3 milijarde evrov poroštev in jamstev. Med potencialnimi obveznostmi so tudi poroštva za posojila Grčiji. Če bi Grčija bankrotirala 100-odstotno, bi Slovenijo to neposredno po unovčenju poroštev za posojila državi po evropskem reševalnem skladu stalo 1,33 milijarde evrov, so pojasnili na ministrstvu za finance. Celoten obseg poroštev Slovenije za delovanje sklada EFSF pa se lahko poveča na 3,66 milijarde evrov. Konec lanskega leta je obseg poroštev za sklad sicer znašal 1,55 milijarde evrov.
