Schengenfest, festival popularne glasbe (letos ga bo moč obiskati od 29. julija do 1. avgusta) v Vinici ob Kolpi, se je začel leta 2008. Zastavila sta ga Darijan Moravec in Jernej Zajc, domačina iz Vinice, prijatelja in družabnika, ki sta sprva vodila lokal na obali reke, ko pa sta ga morala zapreti, sta se namesto tega lotila festivala. V prid jima je bilo, da je Zajčev oče ob reki vodil kamp, medtem ko so lokalno oblast omečili s preverjenim: »Dajmo v Vinici narediti nekaj za mlade.«
Slabo vreme in finančne težave
Občina jih menda še vedno ne podpira finančno, jim pa daje vsakršno drugo podporo. V prvi festival sta vložila 30.000 evrov, prihodek sta pa pričakovala in tudi dobila predvsem od gostinske ponudbe, manj od vstopnic. Tiste čase je bil največji rokerski festival v državi še Rock Otočec, ki pa ga je Schengenfest po obisku, tako vsaj pravita ustanovitelja, po množičnosti že presegel. »Kek nam ni bil vzor, je bil pa Rock Otočec inspiracijski dogodek, na katerem smo bili še kot najstniki. Danes smo večji. Tudi lani, ko je cel teden deževalo in smo pridelali izgubo, nas je obiskalo 25.000 ljudi, vendar so bili to obiskovalci, ki so kupili vstopnice v predprodaji. Manjkali so enodnevni gostje. Dež ti zmanjša prihodke in zviša stroške. Primer. Za to, da smo utrdili pohodne poti, smo morali dokupili 40 ton sekancev, da smo jih posuli. Obenem tudi marsikdo, ki je imel kupljeno vstopnico, zaradi dežja ni prišel,« pripoveduje Moravec.
160.000 evrov je ena od številk, ki kroži o višini dolga. Fanta pravita, da je številka manjša, da je pa vseeno visoka. No, ansambli, kot na primer Muff, ki so, ko so zaznali, da se obeta tudi letošnji festival, javno vzrojili, saj so jim bili organizatorji dolžni honorar še za prejšnjega, so zdaj poplačani. To so nam potrdili tako organizatorji kot ansambel. »Dolgove smo poplačali iz predprodaje za letošnje leto, ki je stekla izjemno dobro, saj smo prvi kontingent vstopnic prodali hitreje kot kadar koli prej,« pojasni Uroš Podgorelec, sicer Ljubljančan, s katerim sta se Belokranjca organizacijsko okrepila za letošnje leto. »Ko enkrat začneš takšen projekt, te začne klicati ogromno ljudi in se ponujati. Potrebovali smo še enega človeka. Škisovo tržnico v Ljubljani na primer dela 17 ljudi, Schengen sva pa delala samo midva. Festival nas je prerasel. Do drugih ljudi smo bili sumničavi. Nismo jim verjeli. Tukaj gre tudi za egotrip, da lahko vse sam. Pa ne moreš,« razloži Moravec, ki kot pravi, finančnega udarca iz lanskega leta ne bi preživel brez finančne pomoči dekleta, obenem ima pa tudi še službo. »Svojo plačo sem prenakazoval, da se je poplačalo festivalske dolgove. Ni mi nerodno priznati, da smo imeli izgubo.«
Na vprašanje, kako je s poplačilom drugih izmed približno 300 sodelujočih izvajalcev, kolikor jih je festival ustvarjalo oziroma ali obstaja možnost, da se bo kdo od njih javil, češ da je ostal nepoplačan, pa Zajc dodaja: »Vedno se najde kdo, s komer se ne da nič zmeniti. Večina ljudi je pokazala razumevanje za naš položaj in bo delala na festivalu tudi letos.« Navkljub pregovorni nezaupljivosti in previdnosti sta lansko leto povrh vsega potegnila kratko še pri najemu Morcheebe, zvezdniške angleške zasedbe, pri nakupu katere je posredoval slovenski menedžer z Obale, ki jim je pa, kot trdita, ansambel itak prodal predrago, na drugi strani pa bend ni dobil denarja, tako da se je Schengenfest v začetku leta, ko so se začeli dogovarjati za letošnje nastope, povrh vsega znašel še na črni listi evropskih festivalov. Tudi ta zadeva naj bi bila rešena, da lanskoletne zamere niso nujno bremenilne oziroma da bi odnosi res lahko bili zglajeni, pa daje misliti, da bo tudi letos nastopil Vlado Kreslin, ki je nastopil tudi lani.
Presegli so lokalno sceno
»Ideja je turizem v Vinici. Da bi bilo v času festivala vse povezano. Da bi ljudje z našo kartico kupovali v trgovini, točili bencin, jedli, pili, spali. Osnovna ideja je spromovirati Kolpo, ki je v primerjavi s Sočo v svetovnem merilu manj razvpita reka. Tudi sama Bela krajina je precej osamela. Zdaj dosegamo 10 odstotkov gostov iz Hrvaške, ki nam je najbližje, radi pa bi, da k nam pridejo ljudje iz zahodne Evrope. Glede regije smo dosegli kritično mejo,« razmišlja Moravec, čeravno mora priznati, da so najbolj rentabilne festivalske nastope do zdaj vendarle izvedli Parni valjak in Majke.
Schengenfest se oglašuje kot festival splošnega značaja, pri čemer je kočljivo, da je splošno občinstvo pač manj zvesto od ožje profiliranih publik, kakršna je lansko leto obiskala nastop Die Antwort, ekscentričnih Južnoafričanov. »Na Kaiser Chiefs je leta 2012 sicer prišlo 6500 ljudi, kar je bilo pa kanček premalo, in žal mi je bilo, ko so teden dni kasneje nastopili na olimpijski prireditvi v Londonu. Šele takrat je marsikdo dojel, kaj bi lahko slišal. Problem je, da so mnogi ansambli, ki so zunaj velike zvezde, za našo publiko neznani. Antwort je same sebe rešil, je pa to posebna zgodba, tudi vezana na Kino Šiška. Na njih bi ljudje prišli tudi v dežju. Neki človek je na primer prišel peš iz Karlovca, pred tem je pa pripešačil iz Bosne. Neverjeten primerek. Dali smo mu par piv, da je dočakal večer. A ostaja vprašanje, kakšne bende vabiti. Smo splošen festival in to želimo ostati. Mali Sziget, za kar bi pa potrebovali še tretji oder za alternativo, blues in jazz. Za elektroniko je poskrbljeno ves čas. Optimalen tip benda za nas bi bil Slash, se pravi rock izvajalec, ki je pa še vedno kakovosten. K nam prihajajo kanček starejši ljudje. Glavni letos so Rudimental, pa Guano Apes in Pendulum, no, vstopnice bodo pa verjetno prodali SARS, hehe,« razmišlja Moravec.
Kamp, jedača in legenda o pivu
Če so glede glasbene usmeritve ranljivi toliko, da je njihov profil neprofiliranost, pa glede smisla za ugodje ljudi schengenska ekipa kaže posluh. Če je bil v poprejšnjih letih problem soncu izpostavljen kamp, bodo letos za ceno vstopnice gostje lahko uporabljali sosednje kampe, ki imajo senco. Prav tako naj bi bila razširjena ponudba tipov kuhinje oziroma jedače (sedem različnih), ideja, da bodo po novem za obiskovalce kampa na voljo kurišča, kjer bodo lahko sami pripravljali žar, se pa takisto zdi smiselna.
Se bo pa letos ponovno točilo druge vrste piva, kot se je lani, ko so preroško nudili heinekena, kar je bila pa prigoda posebne vrste. Moravec pripoveduje: »Bili smo prvi, ki nismo vzeli slovenskega monopolista, potem sta Union oziroma Laško zastonj delila hladno pivo na cesti pred festivalom, v bližnjem lokalu so pa pivo prodajali po standardnih 1,5 evra. Šlo je za čisti monopolizem. Na Hrvaškem imaš tri pivovarne, ki med seboj tekmujejo, pri nas pač ne. Lani smo vzeli heinekena, ker je pač ponudil več, medtem ko bomo letos točili grolscha.« Če se bo zgodba ponovila tudi letos, se bo dalo v Vinici prihajajočega avgusta torej spiti kak heineken zastonj.
