V času, ko se sezona v slovenskih gledališčih polagoma izteka, se ustvarjalci že pripravljajo na jesen. Kot prva je repertoarne načrte za prihodnjo sezono predstavila SNG Drama Ljubljana, kjer bodo v osnovnem programu ponudili deset premier, šest na velikem odru in štiri v Mali drami, tem pa bodo dodali še eno obnovljeno predstavo, različne projekte v Drama laboratoriju in Mladi drami, niz bralnih uprizoritev ter druge, zdaj že bolj ali manj uveljavljene vsebine.
»Zdi se, kot da smo v nekem novem obdobju, ki mu še nismo našli imena. To je čas večne tranzicije in krize, negotovosti in strahu, ki našemu življenju ne ponuja jasne osrediščenosti na bistveno, temveč le neko vsakdanjost, razdrobljeno na tisoče skrbi,« je občutja, ki so bila izhodišče oblikovanju programa, povzel ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor. »Gledališče je vselej umetniška refleksija trenutka, ki ga živimo; ustvarjalci svojo izkušnjo sveta in odnos do njega vnašamo v naše delo. A kako ujeti bistvo našega sedanjega položaja? Na misel mi je prišla karikatura kot morda tisti pravi način, da se na svet okoli sebe ozremo z neke distance, ki zmore izostriti pogled in skozi humor odpreti polje premisleka ter debate.« Večina sezone bo potovala od groteske in sarkazma prek črnega humorja do burleske in absurda. »Drugače najbrž ta trenutek niti ni mogoče pogledati na našo realnost,« razmišlja ravnatelj.
Življenje kot nočna mora
Repertoar uokvirjata dve klasični deli svetovne dramatike, Goethejev Faust in Shakespearov Macbeth. S prvim (ki bo premiero doživel v Križankah v skupni produkciji s Festivalom Ljubljana) se bo septembra sezona tudi začela. »Gre za enega treh velikih evropskih mitov in naša pričakovanja so velika,« pravi Samobor. Režiral bo Tomaž Pandur, ki je Fausta pred dobrim letom postavil v Madridu in besedilo vidi kot nekakšno anatomijo dobrega in zla.
Na velikem odru bo v oktobru sledila krstna uprizoritev Evrope Vinka Möderndorferja. Drama, lani ovenčana z Grumovo nagrado, govori o mladem izobražencu brez službe in dohodkov, s čimer po ravnateljevih besedah odslikava enega od tematskih poudarkov sezone – to so usode mladih v sodobnem svetu. Natančnejša je režiserka Renata Vidić: »Besedilo govori o svobodi, ki je danes ni – mladi so oropani prihodnosti, a tudi sanj o boljšem življenju; zanje nimajo časa, saj se morajo ukvarjati z golim preživetjem.« Prav zato meni, da naslov igre zelo dobro povzema njeno vsebino: »V kaj nas je spremenila Evropa? V pošasti, ljudožerce, naša življenja pa v nočno moro.«
Sodobno (post)družbeno stvarnost, zaznamovano zlasti z individualizmom, obravnava tudi besedilo britanskega dramatika Martina Crimpa V republiki sreče, katerega prvo slovensko uprizoritev bo režiral Sebastijan Horvat, »igre o igri politike, oblasti in moči« pa se bo s postavitvijo Jarryjevega Kralja Ubuja aktualnega družbenega trenutka dotaknil režiser Jernej Lorenci, ki napoveduje »hvalnico žlahtnemu dreku«.
Od ironije do spektakla zla
Drama Liliom Ferenca Molnárja govori o hrepenenju, a tudi o vztrajanju pri svojih sanjah, s čimer se znova navezuje na tematiko mladih. »Besedilo govori o ljudeh, ki kljub družbi vztrajajo v tem, kar so – a zato propadejo,« ugotavlja bosanska režiserka Selma Spahić, ki bo prvič režirala v Sloveniji. »Danes celotno generacijo zaznamuje prepad med možnostmi in ambicijami; in tako smo dobili 'generacijo gneva'.« Ponudbo na velikem odru zaokrožujeta Valentiniada, kolaž najbolj smešnih prizorov iz opusa slovitega bavarskega komika Karla Valentina (režiral bo Eduard Miler), ter obnovljena Tolstojeva Ana Karenina v dramatizaciji in režiji Dušana Jovanovića. Ena največjih ljubezenskih zgodb svetovne literature je namreč umeščena v maturitetno čtivo.
Sezono v Mali drami bo septembra odprla »groteska o iluziji, imenovani demokracija«, igra Demokracija! (1991) nobelovca Josifa Brodskega. »To ni klasično dramsko besedilo, a njegova globoka ironija je v današnjem svetu, ujetem v krče samoslepil, skoraj odrešujoča,« meni režiser Matjaž Zupančič. Manj odrešitve ponuja grenka komedija Inventura avtorice Vesne Hauschild, ki je leta 2013 zanjo dobila Grumovo nagrado; igra namreč ponuja pogled na tipična sodobna delovna razmerja, torej podplačano prekarnost. In kot ugotavlja režiserka Ajda Valcl, je pri današnjem sužnjelastniškem sistemu »najbolj srhljivo to, da ga najmlajša generacija, ki vanj šele vstopa, ne problematizira, ampak ga jemlje kot preprosto dejstvo, ki pač zahteva določene strategije preživetja«. Še ena slovenska predloga, ki bo krstno uprizorjena, je Tarzan (avtor: rokgre), komedijo o ljubezenskem trikotniku ljudi in živali pa bo režirala Eva Nina Lampič. In za konec bodo v Mali drami pripravili še Macbetha – že omenjeno Shakespearovo mojstrovino bo kot intimno družinsko zgodbo v podobi »spektakla zla« režiral Igor Pison.
