Orodjarna Imenšek, gazela dravsko-pomurske regije 2014, je preteklo leto zaključila s skoraj 16-odstotno rastjo prihodkov, podobno pa si obetajo tudi letos, saj lahko zaradi selitve v večje poslovne prostore, ki so si jih uredili v prostorih nekdanjega podjetja TAM, sprejemajo večje projekte, naročniki pa jim bolj zaupajo. Skupaj s 30 sodelavci so ustvarili 3,35 milijona evrov prometa, še naprej pa ohranjajo za slovenske razmere visoko dodano vrednost, ki je lani znašala 53.373 evrov. Specializirani so za konstruiranje, razvoj in izdelavo orodij za karoserijske dele, celotno proizvodnjo pa izvozijo.

Orodjarstvo je panoga, ki zahteva sodobno strojno in programsko opremo, predvsem pa visoko usposobljen kader. In to je za slovenske orodjarne velik izziv, saj je zanimanja mladih za šolanje na tem področju malo. Medtem ko so se začele orodjarne pivško-postojnskega območja povezovati in oblikovati skupno platformo ne le za poslovno sodelovanje, pač pa tudi izobraževanje bodočih sodelavcev, se dravsko-pomurske orodjarne ne povezujejo načrtno. Svoje kratkoročne kadrovske potrebe so sicer zapolnili, v prihodnjem letu pa bodo najverjetneje spet zaposlovali tako orodjarje in operaterje CNC kot tudi inženirje.

»V našem podjetju pozdravljamo idejo o ustanovitvi tako imenovane skupne platforme sodelovanja med orodjarnami, saj bi se lahko potegovali za večje projekte, od katerih bi hkrati imelo korist več orodjarn. S podobno idejo smo se pri nas ukvarjali pred leti, stopili smo v stik z nekaterimi podjetji, vendar žal ni bilo pretiranega interesa in zato smo idejo opustili. Živimo v Sloveniji, kjer podjetniki raje tekmujejo med seboj, namesto da bi se zaradi majhnosti združevali in se na globalnem trgu pojavljali močnejši. Sicer pa je v dravsko-pomurski regiji nekaj manjših orodjarn, s katerimi solidno sodelujemo,« pravi direktor Boštjan Imenšek, ki družinsko podjetje, ki je nedavno praznovalo deseto obletnico delovanja, prej pa je pod očetovo taktirko 20 let delovalo kot obrtna delavnica, vodi skupaj z bratom Matejem.

Ker pretiranega zanimanja za šolanje na področju orodjarstva ni, je v zadnjih letih cilj podjetja, da si kadre ustvari samo. »Sodelujemo sicer s Srednjo strojno šolo Maribor in tudi s Fakulteto za strojništvo Univerze v Mariboru ter mladim vsako leto predstavimo panogo ter konkretne dejavnosti v orodjarni.« Nekaj fantov so tako že pridobili v svojo ekipo, a stereotipa, da je orodjarstvo umazan posel, še niso povsem odpravili. »Je pa vedno več ljudi, ki vedo, s kakšno tehnologijo in znanjem se ukvarjamo,« pojasnjuje Imenšek.

Njihova orodjarna je neposredni dobavitelj za podjetje Audi, z BMW so v zaključnih pogajanjih. »Je pa res, da je včasih bolje sodelovati kot posredni dobavitelj, saj so zahteve znatno manjše, kar pomeni, da se projekt zaključi prej in je zaradi tega tudi dobiček večji. Seveda pa so ta podjetja odlična referenca pri pridobivanju drugih poslov v avtomobilski industriji. Zato čestitke Orodjarstvu Gorjak za neposredno sodelovanje z BMW. Je pa potrebno nenehno dokazovanje in predvsem veliko birokratskega dela. Ampak verjamem, da je to podjetje dovolj kakovostno, da lahko to sodelovanje še nadgradi.«

Ugled Slovenije, ki je v tujini slab, sicer pri pridobivanju poslov pri njihovih kupcih ni tako pomemben, saj jih obravnavajo kot korektno podjetje iz Evropske unije. Največji posel, ki so ga do sedaj sklenili, je znašal skoraj milijon evrov, vendar pa brez nenehnega posodabljanja strojne opreme ne gre.

»Zadnja pridobitev je bila pred pol leta večji rezkalni stroj CNC, julija pa pričakujemo nov merilni stroj,« napoveduje Imenšek. Njihovi stroji in sodelavci delajo v dveh izmenah, prednost pred konkurenco pa Boštjan Imenšek vidi predvsem v visoko zavzetih in fleksibilnih sodelavcih. »Če se želi podjetje hitro in karseda kakovostno odzivati na potrebe kupcev, potrebuje najboljše ljudi. Teh pa ne moreš imeti, če jih izkoriščaš in puščaš v negotovosti,« komentira Imenšek vse več odklonov, ki jih v slovensko družbo prinašajo različne oblike prekarnega dela in puščajo za seboj dolgoročne posledice.

Boštan Imenšek je tudi zato prepričan, da država ne razume pomena zdravega gospodarstva in da je njena vloga oblikovanje okolja, ki bo zdrava podjetja spodbujalo in hkrati spodbujalo nastajanje novih. Znižanje davkov bi že lahko deloma prispevalo k temu. »Če hočemo biti konkurenčni, moramo vložiti veliko več truda od konkurence, izdelati projekt hitreje in na visoki kakovostni ravni, da odpadejo nepotrebni vmesni stroški, za kar je potrebna maksimalna angažiranost vseh zaposlenih. Ključna ovira za naš razvoj je predvsem dejstvo, da zaradi visokih davkov in drage delovne sile postajamo glede na globalno konkurenco predragi.«

Po njegovem mnenju je odnos države do gospodarstva povsem napačen. »Prispevki od plače so občutno previsoki, posledica tega je, da delodajalci ne zaposlujejo, brezposelnost je velika, storilnost podjetij je manjša, dobičkov je manj, zaradi tega je manj vplačanih davkov v državno blagajno. Da ne govorimo o birokraciji, s katero se mora ukvarjati vsako podjetje, ki želi graditi nove poslovne ali proizvodne prostore. Ta vzame podjetniku veliko časa, denarja in predvsem živcev.«

Potem ko je bilo podjetje prepoznano za gazelo dravsko-pomurske regije, ga je obiskal tudi minister za gospodarstvo, a »nam česa pozitivnega za Slovenijo ni mogel povedati. Je pa res, da dobivamo več prošenj za zaposlitev in donacije, a na srečo inšpektorjev ni nič kaj bistveno več kot prej«, komentira Imenšek.