Omenjene statistike so namreč razkrile, da je Maribor na samem repu po številu zaposlenih arhitektov in krajinskih arhitektov v mestni upravi. Ljubljana jih ima krepko čez 20, Nova Gorica jih zaposluje šest, Velenje in Novo mesto pet, v drugem največjem slovenskem mestu pa je na občini v službi en samcat arhitekt. Slabše je samo še v Kranju, tam občina ne zaposluje niti enega.
Po prepričanju mariborskega arhitekta Uroša Lobnika takšne skrb zbujajoče razmere niso nastale čez noč, proces pa ni bil zgolj posledica politične volje, temveč splošne družbene klime. »Prostor je največja vrednota, ki jo imamo v mestu. Če ga želiš vzdrževati, negovati in oblikovati, potrebuješ strokovnjake. Zato je poklic arhitekta reguliran in zato bi moral imeti ustrezno veljavo,« je izpostavil Lobnik, predstojnik oddelka za arhitekturo na mariborski fakulteti za gradbeništvo.
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije že dalj časa opozarja na strokovno podhranjenost javnega sektorja na področju urejanja prostora in gradnje objektov. V sektorskih študijah, ki jih je opravil evropski zbor arhitektov ACE, je Slovenija na dnu lestvice po zastopanosti stroke v javnem sektorju, kar se odraža v poraznem stanju v prostoru, nekakovostni in negospodarni gradnji pa tudi v dolgotrajnih postopkih, saj je težišče odločanja preneseno s strokovnega na administrativno področje.
93 slovenskih občin zaposluje vsaj enega arhitekta
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije zato že izvaja raziskavo o dejanskih številkah v vseh slovenskih občinah in upravnih enotah. »Po zdaj zbranih podatkih 56 odstotkov slovenskih občin nima zaposlenega arhitekta. Ker imate v Mariboru enega samega, ste že dobri,« je bil na četrtkovi razpravi Društva arhitektov Maribor ironičen predsednik združenja Andrej Goljar. Za slabšo zastopanost poklica arhitekta v javnih strukturah vidi več razlogov. »Arhitekti smo praviloma odmaknjeni od politike in se z njo nočemo mazati, obenem smo individualisti in se težko povezujemo,« je ugotavljal.
Predsednik mariborskega društva arhitektov Gregor Reichenberg upa, da bodo v mestni občini vendarle storili premik v pozitivno smer. »Iz občine so nam sporočili, da so prepoznali potrebo po ustrezni sistemski ureditvi znotraj mestne uprave, zato bodo z reorganizacijo ustanovili urad za urejanje prostora,« je razložil Reichenberg. Iz kabineta župana Andreja Fištravca vabijo arhitekte na sestanek, zato da bi jim predstavili poglede in predloge za ustrezno kadrovsko strukturo v načrtovanem uradu.
»Ne smemo biti črnogledi,« pravi Reichenberg. »Maribor je v preteklosti že marsikaj dokazal s svojim duhom uporništva in energičnega razmišljanja. Tudi na področju gradnje in arhitekture. Leta 1968 so tukajšnji strokovnjaki uspeli ohraniti srednjeveški Vodni stolp, tako da so ga dvignili za 2,6 metra. To je bil megalomanski projekt. Titov most je bil ob svojem odprtju najdaljša prednapeta konstrukcija v Jugoslaviji, za tisti čas posebnost pa je bil tudi lok železobetonske tribune Ljudskega vrta.«
