Čustvena inteligenca je veliko več kot zavedanje svojih dejanj, misli in občutkov, pri čemer naj ne bi prizadeli drugih ljudi. Čustvena inteligenca pomeni tako prepoznavati lastna čustva kot sposobnost upravljati jih, pomeni razumeti čustva drugih in upravljati medosebne odnose. Posamezniku pomaga, da v celoti izkoristi svoje potenciale. Omogoča mu, da lahko učinkovito deluje v zahtevnih socialnih situacijah, v stresu ali konfliktih, pri čemer se potem tudi hitro regenerira. Velja tudi, da klasična inteligenca in čustvena inteligenca nista nujno v korelaciji. Ni nujno, da je visoko inteligenten posameznik tudi čustveno inteligenten, ne velja niti obratno. Za visoko čustveno inteligenco so potrebne vsaj normalne intelektualne sposobnosti.
V kakšnem odnosu pa sta čustvena inteligenca in ego?Čustvena inteligenca ni nasprotje ega. Ego predstavlja posameznikov jaz, predstavlja njegov zavedni del. Laiki morda včasih preveč enostavno ego pojmujejo kot nekaj slabšalnega. Za psihologa je ego pomemben sestavni del posameznika. Zavedanje jaza je nujno za normalno delovanje posameznika. Če gre v razvoju kaj narobe in se ego ne razvije pravilno, lahko pride do velikih težav.
Čustva so po drugi strani duševni procesi. S čustvi izražamo naš subjektivni odnos do okolice, pa tudi do sebe. Čustva so orodje, ki nam omogoča interpretirati dražljaje iz okolja, pa tudi tiste, ki nastajajo v nas. Čustva nam povedo, ali je nekaj primerno ali ne, ali nas nekaj ogroža ali ne.
V čem pa se razlikujeta empatija in čustvena inteligenca?
Empatija je sposobnost vživljanja v čustvovanje in razmišljanje drugih. Predstavlja način, kako lahko podoživljamo to, kar doživlja druga oseba. Empatija je sestavni del čustvene inteligence, sodi h kompetenci prepoznavanja in razumevanja čustev drugih ljudi.
Na temelju česa bi lahko verbalno in neverbalno v nekaj trenutkih ocenili raven čustvene inteligence osebe, ki smo jo komaj spoznali?V običajnih razmerah bi težko prepoznali stopnjo čustvene inteligence osebe, ki smo jo ravnokar spoznali. To ne gre. Ko človeka spoznamo, se denimo predstavi. Oseba bi se morala zelo čudno, nenavadno ali izvirno predstaviti, da bi sklepali, kakšna je njena čustvena inteligenca. V stresni, ogrožajoči, nevarni ali konfliktni situaciji pa bi to lahko opazili razmeroma hitro. Čustveno inteligentna oseba bi se odzvala mirno, zbrano, v kontekstu s situacijo in svojim interesom. S svojim vedenjem ne bi ogrožala ne sebe ne drugih in bi pomembno prispevala k temu, da ne nastane škoda ne pri ljudeh ne pri odnosih.
Kako pa lahko čustveno inteligenco kadrovik preveri pri kandidatu za zaposlitev?Najbolje je, da to preveri s katerim od vprašalnikov, ki so na voljo. Drug način pa je, da s posameznikom opravi vedenjski intervju, v katerem posameznika postavi v stresno ali zahtevno situacijo in potem spremlja posameznikovo izbrano vedenje v tej situaciji.
Katera so najpogostejša ravnanja, po katerih bi lahko »merili« čustveno inteligenco menedžerjev?Čustveno inteligentni menedžerji se zavedajo, zakaj se počutijo tako, kot se počutijo, razumejo, kaj jih spravlja v stisko, stres, kaj jih ovira, da bi izrazili svoja čustva in podobno. Na podlagi teh spoznanj seveda natančno načrtujejo svoje vedenje, ki je skladno s cilji, ki jih želijo doseči, in s strategijo obnašanja na njegovem delovnem mestu, ki je najbrž skladna z vrednotami in poslanstvom podjetja.
Taki menedžerji znajo ponotranjiti stiske in čustvovanje svojih sodelavcev na vseh ravneh, znajo se postaviti v njihovo vlogo, zato znajo načrtovati načine, kako bodo upravljali zaposlene v učinkovit tim. To so dobri motivatorji, dobro in učinkovito komunicirajo in ljudem omogočijo, da udejanjijo svoje potenciale.
Ali ima čustveno inteligenten človek tudi izrazitejšo intuicijo?Ni nujno. Ne poznam raziskav, po katerih bi lahko to z gotovostjo trdili.
Čustveno inteligenco lahko z načrtovanim treningom, delom pri sebi in širitvijo (samo)zavedanja razvijemo tako pri sebi kot pri drugih. Ali naj ima zato menedžer mentorja oziroma coacha?
To je zagotovo eden od dobrih razlogov, zakaj bi si menedžer lahko omislil pomoč coacha za lasten osebni razvoj. Če napreduje na tem področju, bo zagotovo lahko veliko bolj učinkovit kot vodja. Veliko lažje bo vodil ljudi, lažje z njimi komuniciral, se lažje poglobil v njihov način razmišljanja, čustvovanja in dojemanja okoliščin. To ga naredi bolj zadovoljnega in bolj učinkovitega na svojem delovnem mestu. Seveda bodo tudi zaposleni veliko lažje delali s takim vodjem, bolje se bodo počutili, bolj bodo učinkoviti, manj bo absentizma in fluktuacije.
Čustveno inteligentnost posameznika torej zaznavamo tudi v njegovi sposobnosti samozavedanja in samoobvladovanja. Ali to pomeni, da vodja ne sme jasno izražati svojih čustev ali pa jih seveda lahko, vendar jih mora znati tudi »upravljati«?Seveda lahko vsak posameznik jasno izraža svoja čustva, toda čustveno inteligenten posameznik se bo zavedal okoliščin, v katerih lahko to počne, in bo znal izbrati primeren način, kako to naredi. Predvsem pa s svojimi čustvi ne bo manipuliral, izsiljeval ali obremenjeval drugih ljudi.
Kako naj se dopolnjujejo socialno zavedanje in socialne spretnosti?Socialno zavedanje pomeni, da dobivamo ves čas relevantne informacije o tem, kako se počutijo ljudje okoli nas. Na tak način tudi testiramo svoje socialne spretnosti, saj bomo nemudoma prepoznali, ali smo s svojimi spretnostmi učinkoviti ali ne, ali gremo k želenemu cilju ali ne.
Kje je tukaj meja med manipulacijo in iskrenim izražanjem svojih čustev – meja je verjetno tanka? V smislu: sodelavci ne povedo svojemu šefu ali šefinji, da so nekaj naredili narobe, ker »bo spet ponorela« ali »bo spet jokal...«.To ste povedali zelo slikovito. Ne gre za to, da bi mi v življenju svoja čustva iskreno izražali. Tega je zelo malo. Večinoma prilagodimo izražanje svojih čustev socialnemu okolju in okoliščinam, v katerih smo, kar je seveda prav. Opažam celo, da nekateri s tem pretiravajo, ko se denimo niti takrat, ko so sami, ne morejo sproščeno razjokati.
So torej čustveno inteligentni ljudje usmerjeni predvsem naprej, v iskanje rešitev, so bolj pozitivno naravnani in pogumni?Tako je, čustveno inteligentni ljudje so usmerjeni predvsem v prihodnost. Zavedajo se, da so v preteklosti njihove izkušnje, da pa je njihovo prihodnje in sedanje zadovoljstvo v učinkoviti izvedbi sedanjosti in dobrem načrtovanju prihodnosti.
Ali je lahko nekdo, ki ima čustveno inteligentnost nizko razvito in je tudi ne razvija, uspešen vodja?Ne more biti uspešen vodja. Na kratki rok je lahko ob določenih pogojih uspešen marsikdo. V današnjem poslovnem svetu, ko je včasih temeljno vodilo ali kriterij uspeha dobiček, je lahko glede tega kriterija kdo kratkoročno uspešen tudi, če nima posebne čustvene inteligence. Dolgoročno seveda to ni mogoče.
Je uspeh – pri tem mislim trajni in družbeno odgovorni, ne kratkoročni uspeh – v življenju torej res plod čustvene inteligentnosti?Da. Danes vemo, da sta ob enakih intelektualnih, izobrazbenih in finančnih izhodiščih ključna dejavnika, ki ločita ljudi glede na to, kako bodo v življenju uspešni, njihova čustvena inteligenca in optimizem. Seveda so pomembni še drugi dejavniki, toda pri teh so opazne največje razlike.
So morebiti ženske že zaradi svoje evolucijske vloge bolj čustveno inteligentne?Ni nujno. Čustvena inteligenca je kompleksen sklop prepoznavanja in upravljanja čustev in vedenja, tako svojega kot vedenja drugih. Socialne situacije lovca so bile včasih še bolj kompleksne in zahtevne, pa prav tako ne moremo reči, da bi same po sebi prispevale k večji čustveni inteligenci moških. Pomembno je, kako se posameznik loti izzivov, kako usklajuje svoja in čustva drugih, kako prepoznava svoje in tuje vzorce čustvovanja, vedenja in načrtovanja. Tukaj imata oba spola odprto igrišče. Od posameznika je odvisno, kako se bo naučil igrati igro.
Ali čustvena inteligenca z leti, torej s starostjo, izzveni, se zmanjša?Ravno nasprotno. Čustvena inteligenca se z leti pri ljudeh, ki se resnično učijo na svojih izkušnjah, povečuje. Včasih se lahko tudi nadgradi v modrost.
Izpostavite, prosim, nekaj ljudi, ki so lahko po vašem mnenju »merilo« za čustveno inteligentnost oziroma vzor.Prvi, ki mi pade na pamet, je pokojni Nelson Mandela. Pri vsem, kar je počel, je glede na način, kako je to počel, možno sklepati, da je imel neverjetno razvito čustveno inteligenco. Mandela se mi zdi tako dober primer, da bi se tukaj ustavil.
