»Problem Slovenije je, da je prežeta z negativizmom in prepričanjem, da dela ni. Zato si mladi priložnosti niti ne iščejo. A priložnosti v Sloveniji je dovolj, je pa od posameznika odvisno, koliko je pripravljen vložiti v svojo kariero,« je prepričan 22-letni Blaž Jeraj, študent 3. letnika fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
Kot eden od 150 študentov Univerze v Ljubljani se je udeležil četrtkovega festivala Univerza gre na trg – Elevator pitch in med 44 podjetji iskal morebitnega partnerja za vsaj del svoje karierne poti. »Verjamem v iskanje dela, ne v iskanje službe. Sebe si, in o tem se velikokrat pogovarjam tudi s svojimi kolegi na fakulteti, namreč sploh ne predstavljam, da bi vsak dan šel v službo in delal osem ur. Želim delati predvsem projekte, v katerih bom užival. Sebe si predstavljam kot uspešnega gradbenega inženirja in podjetnika. Z veseljem bi pograbil tudi priložnosti v tujini. Tujina je velik izziv, ker to ni tvoje okolje, osebno zrasteš in deluješ na povsem drugih obratih kot doma,« samozavestno pripoveduje bodoči inženir gradbeništva, ki vidi v hitrih zmenkih s predstavniki podjetij pomembno krepitev socialnega kapitala.
Na marčevskih hitrih zmenkih na njegovi fakulteti se je namreč z enim od podjetjem dogovoril za prakso, ki jo že opravlja. »Ker brez zvez v Sloveniji službe ne moreš dobiti, je socialna mreža izjemno pomembna. Ključno je, da te podjetja spoznajo osebno in danes sem tu, ker je priložnost prav za to.«
Moja znanja so koristna
Prepričana, da podjetjem lahko koristi s svojim znanjem, je tudi Veronika Zavratnik, študentka kulturne in socialne antropologije na filozofski fakulteti. »Podjetjem želim pokazati, da je antropologija zelo uporabna. Antropologa imajo tako v Fordu kot Intelu. Lahko opravlja tržne raziskave ali pa skrbi za tehnične izboljšave, odvisno od tega, kaj si podjetje želi,« pravi Zavratnikova, ki meni, da mlademu človeku fakulteta da uporabno znanje, od njega pa je potem odvisno, ali jih bo sposoben prenesti v prakso.
Po njenem mnenju bi bilo delo antropologa v podjetju lahko osredotočeno predvsem na skrb za družbeno odgovorno ravnanje, proizvajanje in zagotavljanje storitev in proizvodov, ki bodo prijazni tako ljudem kot okolju ter bodo skladni s širšim kontekstom okolja, v katerem deluje.
»Ukvarjam se z raziskavami potrošništva in pomenom predmetov v našem življenju. Iščem pozitivno plat potrošništva, ne samo negativno. Če želimo omejiti negativne vplive masovne proizvodnje in potrošnje na okolje, je namreč nujno dodobra poznati in razumeti, kako ljudje doživljamo in razumemo te vplive, in šele nato lahko stvari spremenimo. To, kar študiram, je zelo uporabno in bo tudi v prihodnje,« je prepričana. Dodatno podlago za razumevanje navedenih odnosov bo naslednje leto pridobivala tudi na izmenjavi na Universty College London.
Zaposlitev za nedoločen čas?
Tudi Veronika tako kot Blaž na temelju lastnih izkušenj meni, da so zveze pomemben del iskanja zaposlitve ne glede na sektor. »Verjamem pa, da so sposobnosti in izkušnje tisto, kar bi moralo v resnici šteti. Ne verjamem, da lahko vsak sam v celoti odloča o svoji karieri, saj na to vpliva več faktorjev – od družbenih do ekonomskih. O zaposlitvi za nedoločen čas pa sem prenehala razmišljati. Najverjetneje je to pogojeno z izbiro študija, ki sam po sebi stremi k interdisciplinarnosti in dinamičnosti. Predvsem si želim, da bi lahko sledila svojim zanimanjem. Občutek pa mi pravi, da bi tak način zaveze mojo svobodo precej okrnil. Zagotovo pa je svoj lonček pristavila tudi trenutna situacija, v kateri smo se znašli kot družba. Sicer pa, teoretično gledano – sem zaposlena: kot študentka na tretji stopnji. Čeprav so – zaradi posledic finančnih rezov v visoko šolstvo – situacije nekoliko obrnjene in moram za pravico do študija plačevati jaz. In ne obratno.«
Tomaž Šabec, ki bo na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo kmalu končal magistrski študij, je na festival prišel z jasnim ciljem – spoznati podjetja, ki bi mu lahko zagotovila opravljanje prakse. »Na prvi stopnji sem prakso opravljal v Begradu, po sesutju velikih gradbincev pa si moram najti ustrezno alternativo. Festival je kot nalašč za to, saj lahko v nekaj urah spoznaš več kot 40 podjetij. Vendar pa bi bilo po mojem mnenju bolje, če bi lahko študenti sami izbirali podjetja, ki jih želimo spoznati. Tako bi si izbrali manj podjetij ter se s temi bolj poglobljeno pogovarjali. Zadovoljen sem, ker imam hitri zmenek tudi s predstavniki Knauf Insulation in RLS. Obe podjetji sta hitro rastoči in verjamem, da dajejo priložnost tudi mladim.«
Zaposlujejo tudi prve iskalce zaposlitve
Nad študenti, ki so prišli na hitre zmenke s predstavniki podjetij, je bila navdušena Urška Čufer iz kadrovske službe Atlantic Grupe. »Festival je dobro organiziran. Študenti so na pogovore prihajali zelo dobro pripravljeni. S tem so nam celo olajšali delo, saj so se vsi znali na kratko in zanimivo predstaviti. Vsekakor pa je bila komunikacija dvosmerna. V Atlantic Grupi veliko zaposlujemo. Trenutno iščemo sodelavce v marketingu, prodaji in razvoju, veseli pa smo tudi, če lahko zaposlimo mladega človeka neposredno s fakultete.«
Na pogovorih z njo so bili študenti, ki so si vsi po vrsti že nabirali različne delovne izkušnje. »Niti ne nujno, da so že delali projekte s svojega strokovnega področja, a iz vsake izkušnje se človek lahko kaj nauči. In to pri nas upoštevamo tudi, ko izbiramo potencialne sodelavce. V zadnjem času poleg klasičnih načinov selekcije z razpisom uporabljamo tudi sodobnejše oblike kadrovanja, iščemo pa tudi s pomočjo agencij in skrbno pogledamo med kandidati, ki so bili pri nas že na razgovoru, pa tedaj niso prišli v končni izbor. Z marsikaterim kandidatom, ki je bil danes pri nas, bi lahko zgradili lepo karierno pot.«
Čuferjeva je prepričana, da se trg dela odpira, da ljudje postajajo vse bolj fleksibilni in jih ni strah zamenjati službo. »Sama si na primer ne morem predstavljati, da bi bila do upokojitve na istem delovnem mestu. Posameznikova želja po gradnji zanimive karierne poti po mojem mnenju ne vpliva na njegovo lojalnost delodajalcu, pri katerem je trenutno zaposlen. Ljudem je zagotovo ključnega pomena, da lahko kakovostno opravljajo svoje delo in da imajo dobre razmere za delo, ne glede na to, kdo je njihov delodajalec.«
Da so mladi vse bolj fleksibilni, verjame tudi Marica Moravec, ki je za razvoj kadrov odgovorna v Porsche Slovenija. Zaposlujejo ljudi z zelo različnih področij, od tehničnega kadra do družboslovcev, ključno pa je, da so kreativni, fleksibilni, komunikativni in z odličnim znanjem tujih jezikov. »Študentom nudimo prakso in nekaj od njih se jih je pri nas po končanem študiju tudi zaposlilo. Prva naloga univerze je, da zagotovi študentom širino, mladi pa si morajo priložnosti za delo iskati sami.«