Rogaška Slatina je včeraj rajala. Domači košarkarji so namreč v odličnem vzdušju zanesljivo dobili prvo finalno tekmo državnega prvenstva in so tako korak bližje želeni lovoriki. »Šampioni,« je odmevalo s tribun po zadnjem zvoku sirene, a pot do morebitnega omenjenega naziva bo za igralce trenerja Damjana Novakovića še dolga, saj morajo za končno slavje dobiti še dva obračuna. Naslednji bo na sporedu že jutri ob 20. uri v Šentjurju.
Da se je včeraj obetalo nekaj pomembnega, je bilo moč čutiti že nemudoma ob vstopu v Rogaško Slatino. Zdelo se je namreč, da so vsi avtomobili namenjeni zgolj v eno smer – proti tamkajšnji športni dvorani. Uro pred tekmo je bilo v njeni okolici sila težko najti prosto parkirno mesto, pot v dvorano pa je vodila po ozkem vhodu, ki je le stežka požiral silno množico, ki si ni želela zamuditi prve finalne tekme. Da so bile tribune v tistem trenutku že polne, tako niti ni bilo veliko presenečenje. Kljub temu so se ljudje še vedno zgrinjali v dvorano, pred samim začetkom pa jih je bilo moč opaziti v vsakem prostem kotičku dvorane in še marsikje drugje, kjer po vseh pravilih ne bi smeli biti. Evforija je bila silna. Na eni strani domači navijači, na drugi lepo število gostujočih, ki so poskrbeli za odlično kuliso, ki se je ne bi sramovala niti najboljša kluba v državi, Krka in Olimpija.
Začetek obračuna so prisotni doživeli v ekstazi in na nogah. Vsak koš domačih košarkarjev se je slavil kot gol na kakšni izmed pomembnejših nogometnih tekem, vsaka sporna odločitev je bila pospremljena s številnimi žvižgi. Zdi se, da je kaotično stanje nekoliko zlezlo pod kožo glavnim akterjem na parketu, ki so v uvodu delovali malce zmedeno in prestrašeno. Meti od daleč so bili tako po večini prekratki, a se je zato bil toliko trši boj pod obročema, kjer popuščanja ni bilo. Po izenačenem začetku je roko gostiteljem podal izkušeni Dražen Bubnić, ki je kot eden redkih takšnih tekem vajen. V drugem delu prve četrtine je namreč dosegel dvanajst zaporednih točk in Rogaško popeljal do prve višje prednosti.
Gostje v tem času pravega odpora niso nudili, kot da ne bi šlo za moštvo, ki je v rednem delu lige doživelo samo en poraz in v polfinalu izločilo še vedno aktualnega državnega prvaka Krko. Z glavo je ob zamenjavi na klopi zmajeval tudi najizkušenejši posameznik finala Dragiša Drobnjak, ki je morda slutil, da se mu skupaj s soigralci ne obeta dober večer. Strahovi so bili odveč, saj so košarkarji Tajfuna v nadaljevanju strnili vrste in predvsem s tršo obrambo začeli topiti prednost gostiteljev in proti koncu prvega polčasa tudi prvič na tekmi povedli z minimalno prednostjo.
A zdelo se je, da je slednje le podžgalo gostitelje. Žiga Dimec je namreč na začetku drugega polčasa dvakrat živalsko zabil, s soigralci naredil delni izid 11:0 in poskrbel za tresenje tribun, ki smo ga občutili tudi predstavniki sedme sile. Novo dvomestno vodstvo Rogaške pa goste ni zlomilo, saj so jim ti še naprej dihali za ovratnik in čakali na priložnost za preobrat, ki pa ni prišla. Sandi Čebular in Bubnić sta poskrbela za navdušenje navijačev in Tajfunu v boju za naslov najboljšega moštva v državi zadala prvi udarec.
»Prevečkrat, ko smo se vrnili, smo naredili napake in nasprotniku dovolili, da se znova odlepi. Te stvari bomo analizirali in se dobro pripravili na drugo tekmo, ki bo že izredno pomembna,« je po porazu mirno razlagal trener Tajfuna Dejan Mihevc, ki upa, da bo v Šentjurju že lahko računal na prvega organizatorja igre Ceola Clarka. Bolj pod vtisom dogodkov je bil strateg Rogaške Damjan Novaković, ki je od adrenalina kar drhtel, kljub temu pa je trezno ocenil dogajanje in svojim igralcem poslal opozorilo: »Pretirano slavje mi ni všeč, saj smo naredili samo prvi korak na poti do končnega uspeha. Vodili smo celotno tekmo in zasluženo slavili zmago. Znova, kot vedno proti Tajfunu, nam je težave delal skok. Če tega ne bomo popravili, bodo naslednji obračuni še težji.«
