»To je korak v pravo smer, vendar kakovostnega preskoka žal ne bo omogočila,« ocenjuje Darko Bračun, tajnik Nadškofijske Karitas Maribor, vladno sprejetje novele zakona o izvršbi in zavarovanju, ki so ga pripravili na ministrstvu za pravosodje.
Nevzdržna bančna praksa
»Banke so doslej za vpogled na dolžnikov račun zaračunavale tudi do 30 evrov, kar je za prejemnike socialnih transferjev, ki znašajo 269 evrov, kar velik denar,« poudarjajo v vladi. Po besedah pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča je bila praksa nekaterih bank na tem področju nevzdržna. Zakonsko bo torej odslej prepovedano, da se banke tudi za tako imenovane administrativne stroške za izvrševanje sklepov o izvršbi poplačajo iz varovanih prejemkov. Združenje bank Slovenije se s predlaganimi spremembami ne strinja. Spremembe sicer zadevajo več kot deset tisoč prejemnikov denarne socialne pomoči; zaradi blokiranih računov so zlasti hude težave v Mariboru, kjer je bila zaradi prezadolženosti izvršena na primer tudi skoraj polovica od okoli 680 deložacij oziroma vseh prisilnih izselitev v lanskem letu.
Vreča brez dna premalo
»Država bi morala najti sistemsko rešitev, da do teh izvršb ne bi prišlo. Dejstvo je namreč, da številni zaposleni preprosto premalo zaslužijo, da bi lahko dostojno živeli. Ne zmorejo več plačevati položnic za najemnine, ogrevanje, elektriko,« opozarja Bračun. V Karitasovi ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja po njegovih besedah tudi že nekaj časa zaznavajo občuten porast obiska samostojnih podjetnikov. Letos so v mariborskem Karitasu razdelili več kot 2000 paketov prehranske pomoči, 211 prosilcem pa so pomagali s plačilom položnic v višini do 150 evrov. »Če bi imeli vrečo brez dna, bi bilo premalo. Država bo morala spoznati, da je Maribor z okolico res v hudi stiski,« še pravi Bračun.
Predlog novele poleg omenjene prepovedi bankam predvideva tudi zvišanje varovanega zneska, ki mora ostati po izterjavi tako imenovanih navadnih terjatev, s 70 na 76 odstotkov bruto minimalne plače, kar pomeni, da mora dolžniku ostati okoli 600 evrov bruto.
Livarna: Po 40 izvršb mesečno
V mariborski Livarni razkrivajo, da je njihove delavce v povprečju doletelo okoli 40 izvršb na plače mesečno. Družba je imela sicer konec aprila 559 zaposlenih. Od tega jih 65 prejema minimalno plačo ali znesek blizu nje. Na vprašanje, koliko administrativnega dela so imeli v preteklosti zaradi izvršb na plače svojih zaposlenih, pa v Livarni razkrivajo, da so jim ti opravki vzeli od tri do pet delovnih dni.
