Čeprav je želel župan Zoran Janković osrednji del prenovljene Slovenske ceste veličastno predati Ljubljančanom skupaj z obletnico zavezniške zmage v Evropi med drugo svetovno vojno, ko praznuje tudi mesto Ljubljana, se je moral na koncu zadovoljiti s salomonsko rešitvijo – odprtjem le dela ceste in še to le za pešce. Njen celoten osrednji del naj bi bil po zadnjih napovedih za promet odprt konec junija.
Na še nedokončanem odseku med Čopovo ulico in Gosposvetsko cesto naj bi beton na vozni površini v celoti vgradili do konca meseca, sledila bosta še najmanj štiritedensko strjevanje betona in njegova površinska obdelava. »Treba je tudi dokončati stransko tlakovanje, posaditi manjkajoča drevesa in urediti križišča,« so povedali na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet.
Dela pa niso v celoti zaključena niti na odseku med Šubičevo in Čopovo ulico. Za delovno ograjo pri Konzorciju po razlagi mestne občine trenutno izvajajo pripravljalna gradbena dela za vodni motiv, ki bo v prihodnje krasil ta del Slovenske ceste. Projektanta naj bi v kratkem izbrali prek javnega razpisa.
Nedolžne razpoke bi lahko prerasle v večje težave
Se pa na tem odseku na že dokončanih delih dogajajo prve neprijetnosti. Bralci so nas namreč opozorili, da so na sveže vlitem in sila dragem mikroarmiranem betonu, ki so si ga mestni gradbinci zamislili kot podlago na vozišču, začele pojavljati razpoke. Omenjeni beton naj bi imel sicer enkrat daljšo življenjsko dobo kot asfalt. »Razpoke, ki so se pojavile na površini betona, so posledica plastičnega krčenja svežega betona. Večino razpok je izvajalec saniral s površinsko obdelavo, globlje razpoke pa bo še dodatno zatesnil,« so pojasnili na mestni občini.
A po naših informacijah se lahko iz na videz nedolžnih razpok razvijejo večje težave, saj naknadno tesnjenje nikoli ni stoodstotno uspešno. »Lahko se pojavijo dolgoročne težave, odvisno od tega, koliko so razpoke globoke in kako se bodo širile. Največje težave je zaradi pronicanja in zadrževanja vode pričakovati v zimskem času, rezultati pa so vidni spomladi. Voda lahko zamrzne, nastanejo zamrznjeni vodni žepki, ki počasi najedajo betonsko konstrukcijo. Voda namreč vedno najde svojo pot,« je razložil sogovornik gradbene stroke. Na vprašanje, ali se lahko zgodi, da bo treba beton sanirati že po nekaj letih, je naš sogovornik odvrnil, da je to sicer najbolj črn scenarij, ki pa ga ne gre povsem odmisliti. A ker je beton iz dveh plasti, bi ob morebitnih težavah zamenjali le površinska prevleka.
Problem niso obvozi, temveč goljufivi potniki
Na dokončno odprtje prenovljenega osrednjega dela Slovenske ceste čakajo tudi v Ljubljanskem potniškem prometu (LPP), kjer že od lanskega oktobra potnike prevažajo po zamudnih obvozih. Na vprašanje, ali se je v tem času zmanjšalo število potnikov, je šef LPP Peter Horvat odvrnil, da je bila v prvih treh mesecih letošnjega leta validacija vozovnic res nižja, toda sam meni, da za to niso krivi obvozi, temveč goljufivi potniki. »Dejstvo je, da se ljudje vozijo brez potrjevanja, še posebno ob nedeljah, kar opažajo tudi naši kontrolorji. Razen v prvem krogu obvozov – do decembra, ko smo imeli nekaj težav z zagotavljanjem voznega reda – negativnih odzivov med uporabniki nismo zabeležili,« je pojasnil Horvat.
Čeprav so govorili, da naj bi se nekatere avtobusne proge v prihodnje izogibale Slovenski cesti, je Horvat povedal, da za zdaj ni predvidenih nobenih sprememb. Zaradi ugasnjenih semaforjev in znižane najvišje dovoljene hitrosti na 30 kilometrov na uro (prej 50 km/h) si Horvat pretirano ne beli glave, zaveda pa se, da bodo morali vozniki avtobusov zato še bolj paziti na pešce in kolesarje.
