Letos te pomoči ne bo več, pojasnjuje direktorica zdravstvenega doma Melita Žarn Tahirovič in poudarja, da bo to še dodatno otežilo poslovanje, saj upadu prihodkov ne morejo več slediti z zmanjševanjem odhodkov. Prepričani so namreč, do so izčrpali že vse notranje rezerve za varčevanje, ki nima vpliva na kakovost zdravstvenih storitev, možnosti za uvajanje novih (tržnih) dejavnosti pa nimajo. Samoplačniške storitve sicer izvajajo v ambulanti medicine dela, prometa in športa in v programu merjenja kostne gostote.
Izčrpani in bolni
Rdeče številke v zdravstvenem domu Hrastnik pripisujejo tudi nepričakovanemu povečanju bolniškega dopusta med zaposlenimi. Velik obseg bolniškega dopusta je namreč na eni strani povečal izplačilo nadomestil za boleznine, hkrati pa je to prineslo tudi strošek izplačila nadur zaposlenim in zunanjim sodelavcem, s katerimi sklepajo podjemne pogodbe. Novih sodelavcev namreč zaradi varčevalnih ukrepov ne smejo zaposlovati, številna nadomeščanja pa so občutili tisti, ki so ostali v službi. Bili so celo primeri, ko je bilo zaradi bolezni odsotnih tudi do deset zaposlenih in tako se majhna ekipa vrti v krogu izgorelosti in bolniške odsotnosti, na drugi strani pa tudi otežene organizacije dela in izvajanja zdravstvenih programov, poudarja Žarn-Tahirovičeva. Dodaja, da so znake povečanja odsotnosti in izgorelosti sicer upoštevali v finančnem načrtu, vendar se je ta delež stroškov dela lani kljub vsemu glede na pretekla leta več kot podvojil.
Varčevanje se ne odraža le pri zaposlenih, ki jim lani vodstvo ni moglo izplačati niti delovne uspešnosti ali jim omogočiti napredovanj, temveč se kaže tudi pri stroških vzdrževanja 35 let stare stavbe in prav tako zastarele (medicinske) opreme in vozil. Zaradi varčevanja namreč že nekaj let nabavljajo le najnujnejše, lani pa so morali biti pri naložbah skrajno previdni, predvsem zaradi odprave druge četrtine plačnih nesorazmerij, za kar so porabili 70.320 evrov.
Namesto načrtovanih 104.388 evrov so tako za naložbe porabili 61.709 evrov, za nakup najnujnejše medicinske in računalniške opreme, medtem ko so stroški vzdrževanja stavbe, medicinske in druge opreme ter voznega parka znašali kar 77.000 evrov in so po besedah Žarn-Tahirovičeve bistveno presegli njihova pričakovanja. »Imeli smo več okvar električnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Razlog je starost instalacijskega omrežja, ki bo po 35 letih potreboval temeljito prenovo,« je pojasnila in dodala, da je podobno tudi pri opremi in voznem parku.