Celje devetnajstič ali Gorenje četrtič – to je glavno vprašanje pred začetkom zadnjega dejanja 24. ligaške sezone v samostojni Sloveniji, v kateri se lahko s po enim naslovom pohvalita le še zdaj že pokojna Cimos in Prule. Pred finalom nekdanji rokometaš in reprezentant ter zdajšnji trener Uroš Šerbec več možnosti daje svojemu nekdanjemu klubu: »Vso sezono imajo Celjani konstantno igro brez večjih nihanj, nimajo težav s poškodbami, v tej sezoni na domačem prizorišču še niso izgubili, dolgo so se lahko v miru pripravljali na finalno serijo, trenutno imajo kakovostnejši nabor igralcev... Ko vse to seštejem, so vsekakor absolutni favoriti.«
Gorenje je v pičlih 14 dneh – od 6. do 20. maja – odigralo kar šest tekem v domači ligi in pokalu EHF, Celje v tem obdobju le tri v slovenski ligi. Zadnjo 13. maja, zato so imeli pivovarji skoraj deset dni časa za pripravo na finale, ose le dva. »Tako zgoščen in naporen urnik za Velenjčane kot skoraj deset dni brez težkih tekem za Celjane ima pluse in minuse. A mislim, da ima situacija pri Celjanih več prednosti kot slabosti. Gorenje je v zadnjem času na treh tekmah proti Mariboru in na dveh v dveh dneh v Berlinu odigralo precej težkih in stresnih dvobojev, kar je igralcem pobralo veliko moči, tako telesne kot duševne. Toda v tem se skriva tudi past za celjsko ekipo. Ker so njeni igralci videli vse tekme Velenjčanov, ki v zadnjem času še zdaleč niso briljantne, obstaja nevarnost, da bi se jim v podzavest zarinila miselnost, da bodo zlahka dobili finalno serijo z Gorenjem,« ocenjuje Šerbec.
Trener Branko Tamše nima težav s poškodbami igralcev, Gorenjev strateg Gregor Cvijič pa precej. To še posebej velja za Staša Skubeta, ki zaradi poškodbe najprej stegenske, nato pa še mečne mišice že dolgo igra načet. »Če bi slučajno prišlo do petih tekem v dvanajstih dneh, Staš na takšni vrhunski ravni, kot jo je pokazal lani in v večjem delu te sezone, s tovrstno poškodbo in proti tako vrhunski ekipi ne more dati maksimuma od sebe. Čeprav vem, da je pravi borec, da bo tvegal tudi poslabšanje poškodbe in da bo naredil vse za ekipo. Cvijič precej rotira, dobil pa je tudi okrepitev, mladega Roka Ovnička. Proti Mariboru je pokazal, da je kakovosten in pogumen. Vsaj delno lahko razbremeni in spočije Skubeta, v celoti pa ga ne more nadomestiti,« meni Šerbec.
Niz 47 zaporednih zmag na domačem prizorišču, med katerim so osvojili štiri lovorike (po enkrat prvenstvo in superpokal, dvakrat pokal), in šest zmag zapored na derbijih z Velenjčani je kapital, s katerim Tamšetova ekipa vstopa v finale. Tamše kot trener enega ali drugega kluba na 12 medsebojnih tekmah v več kot štirih letih še ni izgubil sosedskega derbija, pri čemer je osemkrat vodil Gorenje in štirikrat Celje. Zadnji, ki je spravil Tamšeta na kolena, je bil že davnega 13. maja 2011 trener Miro Požun, ki je z oslabljenimi Celjani slavil v Rdeči dvorani. Za konec Šerbec napoveduje: »Odločitev o prvaku bo verjetno padla že po treh tekmah. No, mogoče potihoma pričakujem vsaj zmago Gorenja na drugi tekmi v Velenju, a naslov bo zanesljivo ostal v Celju.« Na prvi tekmi za tretje mesto se bosta danes ob 19. uri v dvorani Lukna pomerila Maribor Branik in Trimo.