Spomini na študentska leta so zanimivi in še vedno sveži, čeprav mineva že dobrih 20 let. Bilo je veliko zabavanja in precej manj učenja. Predvsem pa veliko upanja – da se nas bodo profesorji usmilili in v naših izpitnih odgovorih vendarle našli dovolj znanja za šestico. Niso ga vedno in to smo jim malce zamerili. Še zlasti takrat, ko je v njihovih glavah ločnico med znanjem in neznanjem predstavljala ena točka ali še bolje en odstotek. In smo se morali piflati še enkrat. Vse v želji, da bi jo dobili – šestico, namreč.

Danes, ko so naše glave polne življenjskih izkušenj in tudi znanja, na šestico gledamo čisto drugače kot takrat, ko smo bili študenti. Zgodba zase pa se je odvijala minule dni, ko smo se spoznavali s šestico, katere znanje je takšno, da bi na faksu zlahka dobila čisto desetico. Pišemo o Audijevi limuzini A6.

Želimo si le najboljšega, pravijo svetovljani, ki jim je še najmanjša težava v življenju denar. Če sodite mednje, ste stari 49 let, pomembni pa so vam družina, šport in moda, potem ste po besedah Ingolstadtčanov potencialni kupci. Takšni, ki znajo ceniti najsodobnejše tehnološke dobrote in ne vihajo nosu, ker je zanje treba globoko seči v žep – testnež je tako zahteval 15 tisočakov doplačila. Šestica je seveda zajetnih dimenzij. Z metrom v rokah smo jo izmerili dvakrat in vselej ugotovili: v dolžino meri natanko 493 centimetrov. Ali povedano drugače: obhodili jo boste hitreje kot še tako majhen otok na Maldivih. Brez strahu, to se na zadnji klopi ne pozna, saj prostorska zadrega ni izraz, ki bi v slabo voljo spravljal (dva) potnika. Lastnik pa se mora zavedati, da bo A6 gotovo tarča njegovega sina, ki se bo z njim želel postavljati pred dekleti. Postavljati pa se ima z marsičim.

Sploh s trojčkom, ki se nanaša na pogonski sklop – 3-litrski šestvaljnik z iskrivimi 272 konjički diha s črnimi pljuči, samodejni menjalnik ima 7 stopenj in mu je mogoče ukazovati z ušesoma na volanskem obroču, pogon pa sliši na ime quattro in je speljan na vsa štiri kolesa. Na cesti to pomeni užitek v vožnji, ki je lahko udobna, po potrebi tudi športna, o čemer pričajo zmogljivosti (250 km/h, 5,5 s), naravnost fascinantna pa je poraba vsega 7,8 litra, ki zagotavlja doseg blizu magične tisočice.

Seveda ni vse hvalevredno. Ozka odprtina 530-litrskega prtljažnika zna zagreniti življenje, ko del tovora postane kaj več kot običajne potovalke; na primer pralnega stroja tudi v primeru iluzionističnih sposobnosti Davida Copperfielda v prtljažnik ne boste spravili. Žal. Zdi pa se nam naravnost neverjetno, da si niso sposodili rešitve bratranca škode superba, pri katerem se dvostopenjska prtljažna vrata po želji dvignejo visoko v zrak in natovarjanje dimenzijsko zajetnih predmetov postane mala malica.

Seveda pa ni mala malica cena, katere letvica je postavljena visoko na 63.100 evrov. Šestica torej ni za vsakogar, bilo pa bi zanimivo izvedeti, koliko nekdanjih študentov, ki so na faksu izpite komaj zvozili, si jo danes lahko privošči.

Več fotografij na www.dnevnik.si