Vedno se da kaj ukreniti, vendar je treba ohraniti realna pričakovanja. Tako kot se hiše ne da zgraditi na hitro, saj je po vsaki stopnji treba počakati, da se materiali posušijo, se mora znanje usesti in utrditi. En teden je zagotovo premalo, da bi se človek naučil vso snov iz štirih let. Za vrhunski rezultat je torej en teden premalo, morda pa ga je dovolj za pozitivno oceno.
Zagotovo pa kaj štejejo tudi štiri leta šolanja, v katerih so maturantje učno snov spremljali, dokazovali njeno znanje...?Seveda. Ampak mnogo dijakov se vsa štiri leta uči kampanjsko. Njihovo znanje je instantno pridobljeno in ga hitro pozabijo. Ne spomnijo se niti letošnje snovi, kaj šele tiste iz prvega letnika. Na srečo se večina gimnazij vsaj v četrtem letniku močno posveti pripravam na maturo.
Koliko od teh priprav odnesejo dijaki?To je odvisno od vsakega posameznika. Opažam, da precej dijakov pri maturi igra na srečo. Računajo celo na to, da se bo pri nekem predmetu vsa generacija slabše odrezala in bodo spustili kriterij. Nenavadno se mi zdi tudi, da mnogi ne izberejo izbirnih predmetov glede na svoja zanimanja, ampak po govoricah, kateri predmet terja najmanj napora.
Ali po vaših izkušnjah kljub temu obstajajo predmeti, ki se jih da lažje naučiti kot druge?Pri angleščini so maturanti pogosto zelo suvereni, malo časa posvetijo pripravam, na maturi pa so precej uspešni. Slovenščino marsikdaj preveč podcenjujejo – esej jim dela preglavice in poskrbi za slabšo oceno. Tudi izbirne predmete jemljejo precej z rezervo in se ne zavedajo, da morajo uporabljati strokovne izraze. Uporabljajo pa tudi ukane. Priča sem bil izpitni nalogi iz geografije, pri kateri je maturant pri mnogih vprašanjih kot argument navedel podnebje. Verjetno je računal na to, da bo vsaj enkrat to pravilen odgovor.
Se pogosto zgodi, da se šolska ocena nekega predmeta razlikuje od maturitetne?Imeli smo dijaka, ki je imel matematiko v šoli komaj zadostno, na maturi pa je dobil odlično. Profesorji so pri ocenjevanju različno strogi, matura pa je enoten neodvisni preizkus. Vselej pa je seveda znanje dijaka tisto, kar najbolj vpliva na obe oceni.
Vzemiva za primer povprečnega dijaka, ki marsikaj že zna, marsikaj pa bi se moral še naučiti. Naj se zadnji teden osredotoči na utrjevanje že znanega ali naj se uči predvsem še nepredelano snov?To je večno vprašanje, na katero ni pravega odgovora. Lani smo bili v naši hiši prepričani, da eden od dijakov ne bo opravil mature. Pa jo je, zato si nikoli več ne bom upal soditi o maturitetnem rezultatu na podlagi znanja, ki ga poznam, ker na maturo vpliva še toliko drugih dejavnikov – na primer uspešnost drugih kandidatov, zaradi katere se lahko spreminja kriterij za ocenjevanje.
Se da znati ali naučiti čisto vse za maturo?(Smeh.) Verjetno samo Chuck Norris zna vse. Sicer pa se mi zdi, da so mladi pogosto premalo samokritični. Ne zavedajo se, da veljaš toliko, kolikor znaš. Za pridobivanje znanja včasih ne pokažejo dovolj odgovornosti, ampak za svoje težave krivijo druge – če ne planeta kot celote pa vsaj učitelja.
Ali velja tista ljudska modrost, da če sedemkrat ponoviš, potem znaš?Seveda velja. Za vsak uspeh pa je potreben najprej pogled vase, priznavanje svojega (ne)znanja. Ko me starši pokličejo na pomoč, so otroci pogosto šokirani, ko ugotovijo, koliko ne znajo oziroma kako so retorično šibki. Tudi sicer po učenju niso navajeni preveriti, koliko so se v resnici naučili. Rešujejo naj preizkuse znanja ali stare maturitetne preizkuse, odmerijo naj si čas reševanja in hitro se bodo spoznali.
Kako naj maturant zadnji teden v glavi obdrži vse, kar se bo naučil? Obstajajo kakšne posebne tehnike, s katerimi si lahko pomaga?Nekaj takšnih možnosti je. Lahko se nekaj maturantov dogovori, da si bodo obsežno snov razdelili. Vsak je predela del in za druge pripravi izpiske. Lahko pa si dijak tudi zvočno posname snov in jo posluša. Tako se da učiti teorijo sociologije, psihologije, filozofije, geografije in zgodovine.
Ali ta metoda deluje tudi v spanju?Ne. Ampak zvečer, ko je človek preutrujen za branje ali pisanje, lahko še posluša. Tako je gospodar svojega časa in ne obratno.
Je za tiste, ki se že dolgo pripravljajo na maturo, učenja kdaj preveč?Osebno mislim, da je. Treba je biti realen in zaupati v svoje sposobnosti, sicer je to pokazatelj, da imaš težave z vrednotenjem. To jemlje energijo in meji na fanatizem, ki se lahko razširi tudi na druga življenjska področja. Lani me je mama dijakinje prosila, naj ji pomagam pri vpogledu v maturitetni test, da bo imela vse točke na maturi. Čeprav je bila med zlatimi maturanti in je bila sprejeta na želeno fakulteto...
Kaj svetujete maturantom v zadnjih dneh pred maturo?Tisti, ki se na to pripravljajo že dlje časa, ne potrebujejo nasvetov. Naj verjamejo vase in v svoje znanje. Tako deluje naravni potek dogodkov, ki ga niti trema ne more izničiti – kar seješ, to boš žel. Za vse druge, ki sami nimajo takšnih navad, pa so ključnega pomena starši, ki morajo dosledno bdeti nad otrokom vse do njegovega zadnjega izpita. In naj se zavedajo, da če jim bo s kampanjskim učenjem uspelo na maturi, jim morda na fakulteti ne bo.
