Ne zanemarite stvari, ki vas veselijo
»Matura ni nič posebnega. Če imaš dobro podlago, če se pridno učiš vsa štiri leta in nato v zadnjem letniku hodiš v šoli na priprave, ne sme biti težav. Gimnazija Lava mi je dala veliko znanja. Profesorji so nam med pripravami na maturo znali svetovati, katero snov si moramo še posebej dobro pogledati, vsem bodočim maturantom pa toplo priporočam, da si v knjigarni kupijo učbenike, ki so posebej namenjeni maturi. Pogledajo naj si tudi stare mature, da bodo dobili vtis, čemu se daje poudarek, predvsem pa jim priporočam, naj si med pripravami vzamejo tudi čas zase in za stvari, ki jih imajo radi in jih veselijo. Sprostitev v dneh pred maturo je zelo pomembna,« svetuje Jelena, študentka tretjega letnika.
Čeprav se ne ukvarja s športom, je prepričana, da so tek ali kakšna druga rekreacija med pripravami na maturo velikega pomena. »Meni je pomagalo, da sem gledala filme in se tako za nekaj časa izklopila. Morda je kdo občasno vzel kakšno pomirjevalo, to pa je bilo tudi vse. Moja generacija se ni ukvarjala s tem, kaj je treba jesti, da bi možgani bolje delovali. Edini recept, ki smo ga poznali, je bilo učenje. Ne zdi se mi sporno, če kdo vzame kakšno stvar, za katero je prepričan, da mu bo izboljšala spomin. Če nič drugega, bo delovalo kot placebo,« je prepričana. Ko je postala zlata maturantka, je bila izjemno vesela, starši so bili upravičeno ponosni, mlajši brat, ki se je ravno takrat vpisoval v prvi letnik I. gimnazije Celje, pa je bil najbrž malo zaskrbljen ob misli, da bodo morda tudi od njega na skrivaj pričakovali tako bleščeče rezultate.
Namesto dragih inštrukcij
Jelena Prijić nikoli ni potrebovala inštrukcij in glede na njeno povprečno oceno 5,0 je presenetljivo, da se v srednji šoli sploh ni učila vsak dan. Brez zadržkov je priznala, da se je učila kampanjsko. Dan ali dva pred testom se je usedla za mizo, izklopila svet okoli sebe in se naučila vse, kar je bilo treba.
»Včasih sem pri učenju pomagala kakšni sošolki, sicer pa je precej sovrstnikov potrebovalo inštrukcije iz matematike. Škoda, ker so tako drage. Marsikdo si jih ne more privoščiti, zato bi bilo primerno, da bi se oblikovale skupine dijakov, ki jim gre dobro in bi lahko drugim pomagali pri razlaganju snovi. Na medicinski fakulteti se je letos ustanovila skupina študentov iz višjih letnikov, ki so nam pri pripravi na neki izpit zelo pomagali,« dodaja Jelena, ki v nasprotju s številnimi drugimi mladimi ljudmi ni zaskrbljena za svojo prihodnost. Ker je večna optimistka, je prepričana, da bo s poštenim delom in vztrajnostjo dosegla svoj cilj in postala psihiatrinja. »Danes se ne soočamo samo s finančno krizo, ampak tudi s krizo vrednot. Ljudje postajajo vse bolj črnogledi, materialistični in sebični. Pravijo, da ni prihodnosti, po drugi strani pa sami nič ne naredijo, da bi stvari obrnili na bolje. Tudi zaradi tega vidim svoje poslanstvo v poklicu, ki sem si ga izbrala.«
