Prihodnjo soboto učilnice gimnazij ne bodo samevale, saj bodo maturantje opravljali pisni izpit iz angleščine. Z njim se bo začel letošnji osrednji del spomladanskega roka splošne mature. Čeprav se maturanti nanj pripravljajo zadnje tedne in mesece oziroma že vsa štiri leta šolanja, jim želimo maturitetno obdobje še dodatno olajšati. Kako pristopiti k maturi in njenim posameznim predmetom, da bo uspeh čim boljši, smo vprašali strokovnjake.
Matematika: časa za reševanje je dovolj
Mnogim maturantom največ stresa povzroča matematika. Predsednik državne predmetne komisije za matematiko ddr. Janez Žerovnik je prepričan, da so za to krive legende, ne pa zahtevnost nalog. Tradicionalno naj bi se dijaki najbolj bali nalog iz verjetnosti in vektorjev, vendar te pogosto niso med najzahtevnejšimi – včasih so zelo preproste, a se mnogi njihovega reševanja sploh ne lotijo. »Vsako nalogo se splača pogledati, ne glede na to, s katerega področja je. Časa za reševanje je dovolj,« meni Žerovnik.
Maturitetni izpit iz matematike, ki ga je mogoče opravljati na osnovni ali višji ravni zahtevnosti, je sestavljen iz standardnih oziroma učbeniških nalog in takšnih, ki zahtevajo več razmišljanja. »Če dijak snov razume, je vseeno, kakšno nalogo dobi. Pomembno je, da obvlada postopke reševanja.« V zvezi s slednjimi ddr. Žerovnik opozarja: »Če naloga zahteva, da se jo reši po določenem postopku, je to navodilo treba upoštevati. Pri nalogah, ki tega navodila nimajo, pa je dovoljeno oziroma celo zaželeno do rešitve priti po drugi poti.«
Sicer pa ddr. Žerovnik meni, da učenje maturitetne matematike traja vsa štiri gimnazijska leta. Ob tem opozarja tudi na dovoljene pripomočke in geometrijska orodja, ki dijakom, če jih pozabijo prinesti k maturitetnemu izpitu, povzročajo nepotreben stres.
Angleščina: natančno upoštevajte navodila
Nekaterim dijakom težave povzroča angleščina. Predsednik državne predmetne komisije za angleščino dr. Gašper Ilc pravi, da bralno razumevanje maturantom največkrat ne povzroča večjih težav. »Opažamo pa, da postajajo vedno bolj izrazite težave z razumevanjem daljših besedil, predvsem ko gre za razumevanje besedila kot celote, kjer je treba izluščiti glavno misel in rdečo nit besedila, dijaki imajo težave tudi z branjem med vrsticami.«
Med vsemi angleškimi izpitnimi polami maturantom največ težav povzroča tista, ki preverja njihovo poznavanje in rabo jezika oziroma slovnico. Ta tudi najbolj ločuje boljše dijake od slabših. Povsem drugače je z ustnim izpitom, ki velja za najlažji del tega predmeta, dijaki pa so pri njem najuspešnejši. Pri poli, ki preverja sposobnosti pisnega sporočanja, pa kandidati vse pogosteje ne preberejo pozorno navodil, zaradi česar so lahko njihovi rezultati v tem delu slabši od pričakovanih.
Slovenščina: brez treninga branja in pisanja ni dobrega rezultata
Čeprav so letošnji maturanti esej iz slovenščine že pisali, glavni ocenjevalec za slovenščino dr. Brane Šimenc opozarja: »Nič ne more nadomestiti sposobnosti poglobljenega branja in vaj iz pisanja esejskega besedila.« Ocenjevalci pogosto opažajo, da kandidati pomanjkljivo poznajo predpisana literarna besedila. »Namesto da bi se resno lotili branja, poskušajo najti čim več informacij iz priročnikov, ki so lahko strokovno oporečni. Tako iskanje bližnjic se ne obrestuje,« opozarja Šimenc. Težave jim povzročata nezadostna koncentracija med branjem in napor, ki ga kakovostno branje zahteva. »Temu naj se bodoči intelektualec ne izogiba.« Užitek po branju po njegovem lahko sledi šele po vloženem naporu. To pa je nujna osnova za tvorjenje jezikovno in slogovno ustreznega besedila. S tem imajo maturantje iz leta v leto večje težave.
Pri razčlembi neumetnostnega besedila, v katero se bodo maturantje poglobili pri izpitu slovenščine prihodnji teden, je uspeh odvisen od poznavanja pri rednem pouku predelane učne snovi ter kandidatove bistrosti, iznajdljivosti in sposobnosti logičnega razmišljanja. »Idealen maturant je tisti, ki obvlada učno snov, hkrati pa zna unovčiti svoje intelektualne sposobnosti,« meni Šimenc. Dobro je, dodaja, če se maturant prvič z izpitno polo ne sreča šele na izpitu, ampak reši nekaj pol iz prejšnjih let. Tako se seznani s sestavo pole, njeno zahtevnostjo, tipi nalog, nauči se gospodariti s časom...
Maturitetni rezultat »napoveduje« prihodnost
Sicer pa je matura več kot zgolj vsota točk, s katero maturanti končajo gimnazijo in ki jim pomaga pri vpisu na želeno fakulteto. Z njenim rezultatom se da napovedati – žal zaradi skopih podatkov, ki so zaradi osebne narave zaščiteni, le delno – kako uspešen bo maturant pri študiju. Kot opozarja dr. Valentin Bucik z ljubljanske filozofske fakultete, lahko o napovedni vrednosti mature raziskovalci sklepajo zgolj na podlagi nekaterih parcialnih raziskav na nekaterih študijskih smereh z omejenim vpisom, na primer na psihologiji in medicini.
Uspešno opravljena matura je po besedah Bucika dobra osnova za to, da bo nekdo ne le vpisal, temveč tudi absolviral določen študij. Višji kot je uspeh na maturi, večja je verjetnost uspešnega dokončanja študija. To pa je odvisno še od mnogih drugih dejavnikov, med njimi Bucik omenja skupino »motivacijskih dejavnikov«: morda si kandidat ni izbral študija, ki ga veseli in zanima, morda je ugotovil, da študij ni v skladu z njegovimi pričakovanji glede stroke, ki jo je izbral...
Enako napovedovalno vrednost uspešnega zaključka študija, kot jo ima današnja matura, so imeli pred letom 1994, ko je bila matura uvedena v sedanji obliki, tudi sprejemni izpiti za študij psihologije in medicine. Vsekakor pa je maturitetni rezultat boljši napovedovalec uspešnega študija kot gimnazijske ocene, saj je bolj objektiven in standardiziran ter z vidika dijaka pravičnejši, meni Bucik. Ocene na vseh maturitetnih izpitih in v skupnem seštevku so ustrezno razpršene po različnih vrednostih, kar je boljša osnova za napovedovanje. V nasprotju z njimi pa so šolske ocene pri večini dijakov bolj enotne in v povprečju višje. Njihova majhna variabilnost pa je še bolj kot v gimnazijah izrazita v osnovnih šolah, še opozarja Bucik.