»Pri tabli 300 metrov do cilja me je samo odrezalo. V trenutku je bilo mojih pričakovanj konec. Ko ga je Philippe Gilbert pohodil na polno, sem se skoraj ustavil. Do takrat je odlično kazalo. Imel sem sijajno izhodišče. Boril sem se čez vse vzpetine, celo lažje kot Gilbert, a le tistih 300 metrov ni šlo več. Verjetno je bila to res zadnja velika priložnost,« se je Grega Bole dvanajsti dan Gira v deževni Vicenzi moral sprijazniti, da je bila etapa in zaključna vzpetina na Monte Berico nad mestom le malce preveč zahtevna. V cilj je pripeljal kot 31., kot zadnji od skupinice, ki je v dežju preživela selekcijo čez zadnje vzpetine pred Vicenzo, kjer so ritem znova narekovali generali z Albertom Contadorjem. Z Avstralcem Michaelom Matthewsom iz zasedbe Orice (32. mesto) sta bila na papirju najhitrejša moža, a tega nista zmogla uveljaviti. To je dokaz, v kako sijajni formi je, a pike na i ne zmore pristaviti.
V kratkih klancih pred Vicenzo je imel manj težav kot nekateri izrazitejši hitri hribolazci, ki so podvrženi boju Contadorja z zasedbo Astane z mladim Fabujem Arujem. Slednji je v zaključku znova pokazal nekaj slabosti in izgubil nekaj sekund, Contadorju pa je bil kos le Gilbert. »Na klancih sem se dobro počutil. Največ težav sem imel na spustih, ko mi je dvakrat že spodnašalo gumo. Drugi pa so že ležali na vsakem ovinku,« je opisoval Bole zahtevne razmere. »Ker se je zaradi padcev in previdnosti nekaterih skupina razbila na male skupinice, smo po ravninah porabili veliko energije, da smo sploh ujeli Contadorja na čelu kolone. S tem sem pokuril zadnje naboje, ki bi jih potreboval za zaključek. Gilbert je le imel okoli sebe še tri svoje pomočnike, da so mu pripravili teren. Zato je tudi lahko čez klanec prihranil nekaj energije. Tu se pač pokažejo razlike. V CCC te pomoči ne morem pričakovati. Spredaj ni vzdržal nihče, eden pa je še hudo padel. Ima revež razbit obraz in leži v bolnišnici,« je sočustvoval Bole, medtem ko se je tolažil v krogu družinice, ki ga je prišla obiskat zaradi bližine Slovenije. Zmaga Philippa Gilberta je bila torej pričakovana. Zaključek je bil podoben njemu najbolj znani belgijski vzpetini v Valkenburgu, kjer je jeseni 2013 osvojil tudi naslov svetovnega prvaka. »Slabo sem spal pred etapo. Vedel sem, da bo to zadnja priložnost za etapno zmago. Tudi zato sem do zaključka hranil moči, kolikor se je le dalo. Zaključek je bil mali Cauberg,« se je veselil zvezdnik ekipe BMC.
Čeprav so bile že pretekle etape zelo zahtevne, tudi dvanajsti dan ni bilo usmiljenja. V prvih dveh urah je bila povprečna hitrost blizu 50 km/h. Vidnejši pobegi niso uspeli. V dežju je ekipa Tinkoff s Contadorjem z visokim ritmom preprečila kaos. Contador je celo tvegal in napadel, čeprav je izgubil vse pomočnike in je ostal obkrožen s številčno premočjo kolesarjev Astane, a slednji tega niso zmogli izkoristiti sebi v prid. Alberto Contador je tudi v tem dobil dvanajsto šahovsko partijo. Bil je celo blizu etapni zmagi, ki jo med drugim na Giru sploh še nima, na Vuelti (5) in Touru (3) pa tudi precej zaostaja za legendami. »Gilbert je bil v zaključku premočan. Vendar se nanj nisem oziral. Gledam le skupni seštevek,« je dal vedeti. Najboljši bodo v današnji ravninski etapi proti Jesolu pri Benetkah verjetno le poskušali malo predahniti pred dolgo vožnjo na čas od Trevisa do Valdobbiadoneja (59 kilometrov) in plezanjem do Madonne di Campiglio. Naloga Luke Mezgeca, ki ima etapo obkroženo že od začetka Gira, bo predvsem ubežnike težko držati na varni razdalji. Bodo med ekipami nabrali dovolj interesa in energije, da s skupnimi močmi pripeljejo glavnino v Jesolo pri Benetkah, če sta bila doslej le dva klasična sprinta? »Mislim, da. Interes ekip bo pretehtal. Sam sem se oziral le proti kakšni etapi v tretjem tednu, ko bo nemara priložnost za ubežnike,« je razmišljal Bole. Luka Mezgec je pokazal, da se dobro počuti. Z Janom Polancem (60. mesto) sta za zmagovalno skupino zaostala (le) osem minut in bila celo v zgornji tretjini najhitrejših. Tudi zaostanki kažejo, kako brutalno zahtevna je bila klasika do Vicenze in se do Jesola lahko obeta vsaj ponovitev ere Hauptmana in Klemenčiča.
