Od sužnjev do flamenka
Najprej teorija. Cajon je tolkalni inštrument kvadratne oblike, na katerem se sedi in hkrati igra z rokami. V 18. stoletju so ga uporabljali sužnji s Kube in Peruja. Takrat so bili namreč bobni prepovedani in so zato za igranje uporabljali različne zaboje, škatle in predale. Beseda cajon pravzaprav pomeni škatla oziroma predal. V 70. letih 20. stoletja se je s flamenkom uporaba cajona razširila tudi v Evropo, zlasti v Španijo. Danes je prisoten v vseh glasbenih slogih, saj uspešno nadomešča klasičen komplet bobnov, zlasti v akustičnih zasedbah. »Mi smo edina skupina cajonistov v Sloveniji, sicer pa sam nastopam tudi v paru s kolegom harmonikarjem, cajon pa je sila zanimiv tako za samostojno igranje kot za kombinacijo s kitaro, klavirjem, vokalom. V Freisingu smo igrali skupaj s tamkajšnjim pihalnim orkestrom priredbo znane Tequila. Dvorana je bila nabito polna, mi pa smo bili pravi vrhunec večera,« je razložil Jaka Strajnar. Še prej so v aprilu nastopili še na največjem evropskem sejmu glasbil v Frankfurtu na posebno povabilo izdelovalca cajonov Schlagwerk. »To je bila za nas izjemna čast. Igrali smo med samimi profesionalci,« je še dejal Strajnar.
Lahko ga vzameš na zabavo
In praksa? Igranje cajonov še zdaleč ni le neko razbijanje po škatlah. Usklajenost skupine, ritmi, poseben zvok, ki je nekoliko hreščav zaradi strun v škatli in seveda vibriranje pod zadnjo platjo. Vse to navdušuje mlade loške tolkalce. »Cajon je nekaj posebnega. Vzameš ga pod roke in greš z njim kamor koli,« je dejala Zala Janežič, ki se že šesto leto uči igranja tolkal, cajoniranje pa je tako – za zraven. Kot tudi njen hard rock band Arctic mist. Lano Benedičič navdušuje poseben zvok, ki iz škatle prihaja zaradi žic v njej. »Ne, ne moreš kar navadne škatle vzeti v roke.« Pa roke kaj pečejo po dolgotrajnem razbijanju? »Ah ne, malo so rdeče. Se navadiš,« pravi Lana.
Mimogrede, njihov repertoar je lahko dolg tudi pol ure... »Cajon je pri meni na drugem mestu. Takoj za bobni! Kar solidna skupina smo že. No, vaje so pa vedno dobrodošle,« je dodal Patrik Tarfila, ki še nima svojega benda. »Najbolj me veseli, ko gre na nastopih vse tako, kot je treba. Zdaj, ko nas je v Nemčiji spremljalo tako veliko ljudi, je bilo pa res nekaj posebnega,« je pripomnil še četrti član zasedbe Luka Kajzar. Peti (poleg mentorja Jake) je Gašper Dagarin, ki, kot sam pravi, nikoli ne zamuja na vaje. Razen tokrat... »Ne, drugače na vaje hodim zelo rad. Smo taka usklajena ekipa in to je za nastope ključno. Cajon je pa odlična stvar. S seboj ga neseš na zabavo ali piknik, kolega poprime za kitaro in takoj je dober špil,« je bistvo učenja tega zanimivega inštrumenta razložil Gašper.
